Fitch Sloveniji zvišal bonitetno oceno, kje vidi nevarnosti?

Ameriška bonitetna agencija Fitch je v včerajšnji objavi naznanila zvišanje bonitetne ocene Sloveniji. Dolgoročno bonitetno oceno za Slovenijo so zvišali z 'A' na 'A+'. Obeti so stabilni, so zapisali. Poudariti velja, da so Sloveniji višjo ceno prisodili zaradi izboljšanja na več področjih v letu 2024. Fitch je včeraj bonitetno oceno zvišal tudi Španiji.

Med tem omenjajo krepitev kreditnih temeljev. Fitch napoveduje, da bo Slovenija ohranila uravnotežen primarni proračunski položaj, kar bo podprlo nadaljnje zmanjšanje razmerja med javnim dolgom in BDP, hkrati pa ohranilo velike likvidnostne rezerve. ''Oblasti so dosegle opazen napredek pri strukturnih reformah, s čimer so zmanjšale srednjeročne in dolgoročne fiskalne pritiske, povezane s staranjem prebivalstva,'' so zapisali. BDP na prebivalca pa se je povečal v primerjavi z mediano primerljivih držav z oceno "A".

Nižanje dolga

Dolg države se je v letu 2024 zmanjšal na 66,6 odstotka BDP, še v 2020 pa je vrh dosegel pri 80,2 odstotka. S tem se je približal ravni pred pandemijo, ko je dosegal 66 odstotkov BDP. Slovenija je zmanjšala vrzel z mediano držav, ki imajo prav tako oceno A. Mediana je pri 57,6 odstotka. Fitch še napoveduje, da se bo dolg Slovenije do leta 2027 zmanjšal na 62,3 odstotka in do leta 2029 na približno 60 odstotkov.

Zmanjšanje državnega dolga bo Slovenija dosegla z ''uravnoteženim primarnim položajem in stabilno rastjo, ki naj bi v srednjeročnem obdobju v povprečju znašala približno 2 odstotka,'' so zapisali. Vlada daje prednost zmanjšanju dolga, pri čemer znatni depoziti države v višini približno 15 odstotkov BDP zagotavljajo znaten blažilec, kar je med najvišjimi med regionalnimi in primerljivimi bonitetnimi družbami z bonitetno oceno "A". Omenjajo še relativno nizke stroške servisiranja dolga, ki naj bi leta 2027 znašali 3,1 odstotka državnih prihodkov. Mediana držav z oceno A je pri 4,3 odstotka.

Uravnotežene finance

Fiskalna slika v letu 2024 je presegla tako napoved agencije Fitch kot vladne cilje. Država je zabeležila presežek v višini 0,4 odstotka BDP in skupnim primanjkljaj v višini 0,9 odstotka. Kljub upočasnitvi rasti BDP v prvi polovici leta 2025 je Fitcheva napoved fiskalnega primanjkljaja za leto 2025 večinoma nespremenjena pri 1,6 odstotka BDP. Mediana država z oceno A je pri 2,9 odstotka. Ocenjujejo, da se bo primanjkljaj v letu 2027 postopoma znižal na 1,4 odstotka.

Fitch omenja še napredek pri ključnih reformah. Tu pišejo o pokojninski reformi, ki jo je nedavno sprejel parlament. Reforma plač v javnem sektorju, ki velja od leta 2025, si prizadeva zmanjšati razlike. Fitch še napoveduje, da bodo plače v javnem sektorju srednjeročno znašale približno 12 odstotkov BDP, kar je več kot 11,3 odstotka leta 2024. Dodatne davčne reforme so v razpravi, vendar obseg in časovnica ostajata nejasna in nista vključena v Fitchevo osnovno napoved.

Rast BDP so bo okrepila

Rast realnega BDP se je v prvi polovici leta 2025 medletno upočasnila na 0,1 odstotka. Kot razlog navajajo negotovost v trgovini, učinek ameriških carin in premajhno vladni investicijski izdatki. Fitch meni, da je upočasnitev v veliki meri začasna, vendar vidi tudi negativna tveganja zaradi dodatnih ameriških carin na farmacevtski izvoz. Napovedujejo 0,9-odstotno rast v letu 2025, ki se bo pospešila na 2,6 odstotka v letu 2026 in 2,1 v 2027. Rast bodo  podpiral naraščajoči realni razpoložljivi dohodek, okrevanje zunanjega povpraševanja in naložbe, vključno z obnovo po poplavah in projekti v okviru načrta za okrevanje in odpornost.

Kje tičijo nevarnosti?

Fitch je navedel tudi področja, ki bi lahko posamično ali skupaj privedla do negativnega ukrepa oziroma znižanja bonitetne ocene. Na prvem mestu so javne finance. Grožnjo predstavlja znatno povečanje dolga države v srednjeročnem obdobju zaradi ohlapnejše fiskalne politike ali vztrajno šibkejše rasti. Na drugem mestu navajajo strukturne dejavnike. To je znatno poslabšanje srednjeročnih obetov za rast zaradi šibkejšega zunanjega okolja, vztrajnega pomanjkanja delovne sile ali zmanjšanja konkurenčnosti.