Državni proračun po devetih mesecih z milijardno luknjo

Državni proračun je imel po devetih mesecih 948 milijonov evrov primanjkljaja. To je občutno več kot v istem obdobju lani, ko je bil proračun skoraj izravnan oziroma je primanjkljaj znašal 69 milijonov evrov. Gre za najvišji primanjkljaj v zadnjih štirih letih.

Razlog za takšno povečanje so predvsem višji odhodki za stroške dela, na področjih oskrbe z energijo, energetske učinkovitosti, okoljske politike, trajnostne mobilnosti, železniške infrastrukture, dolgotrajne oskrbe, za namen izločanja sredstev na sklad za obnovo po poplavah iz 4. 8. 2023 in za izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost, so zapisali na Ministrstvu za finance.

Običajno je proračunska poraba manjša od načrtov, zdaj pa se zdi, da je proračun nekako ušel z vajeti. "Trendi vzbujajo skrb, ni verjetno, da se bo primanjkljaj v prihodnjih letih zmanjševal," je septebmra za Bloomberg Adria povedal predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun, ki poleg na višanje plač v javnem sektorju opozarja še na večanje izdatkov za obresti. Hkrati pa pravi, da na prihodkovni strani grozi recesija, zato je negotovost še večja.

V bonitenti agenciji Fitch so včeraj zapisali, da kljub upočasnitvi rasti BDP v prvi polovici leta je napoved fiskalnega primanjkljaja za leto 2025 večinoma nespremenjena pri 1,6 odstotka BDP. Ocenjujejo, da se bo primanjkljaj v letu 2027 postopoma znižal na 1,4 odstotka.

Višje plače, večja poraba

Letošnje povečanje primanjkljaja je izključno posledica višje tekoče porabe. Njena rast je široko osnovana, skladno s pričakovanji k njej največ prispevajo višji stroški dela ob spremembi plačnega sistema javnega sektorja. Rast prihodkov je zastala, deloma zaradi umiritve gospodarske aktivnosti, deloma zaradi nadaljnjega upada prihodkov iz evropskih sredstev, pa so zapisali v fiskalnem svetu. Zaostanek na prihodkovni strani je tudi posledica manjšega črpanja evropskih sredstev

Prihodki so zrasli 2,8 odstotka na 10,269 milijarde evrov. Po posameznih postavkah so se povečali prihodki z naslova davka na dodano vrednost (DDV) in dohodnine. Najbolj so se povečali nedavčni prihodki. To je posledica povečanih dividend, ki so bile izplačane v septembru. Krčenje prihodkov so zaznali od davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO), kjer je bil upad 15,6 odstoten. Medletni upad je posledica lanske visoke osnove, saj je bil lani poračun med najvišjimi, pojasnjujejo na Fiskalnem svetu.

Največji upad prihodkov pri sredstvih EU

Največje krčenje so zaznali pri evropskih sredstvih, kjer je bil upad 17,5-odstoten. Za to je krivo počasno črpanje sredstev iz finančne perspektive 2021-2027. Po projekcijah osvežene ocene proračuna naj bi se letos povišali za dobrih 30 odstotkov. Prihodki od trošarin so v obdobju od januarja do septembra znašali 1,2 milijarde evrov oziroma 27,1 milijona evrov manj kot lani. Nižji so bili prilivi od trošarin na energente, tobak in alkohol.

Na odhodkovni strani so se povečale vse postavke. Odhodki so po devetih mesecih na medletni ravni zrasli za 11,6 odstotka na 11,217 milijarde evrov. K rasti so največ prispevali stroški dela, ki so bili medletno višji za desetino zaradi začetka uvajanja novega plačnega sistema. Za stroške dela v javnem sektorju je bilo namenjenih 3,6 milijarde evrov, samo v septembru 2025 pa 381 milijonov evrov oziroma 10,2 odstotka več kot lani istega meseca. Na Fiskalnem svetu še pričakujejo, da se bo njihova rast še dodatno okrepila zaradi uskladitve, predvidene v oktobru.

Investicije so bile podobne kot v enakem obdobju lani. Medletno višje so investicije na področju obrambe, vidno pa so se znižale v cestno in železniško infrastrukturo.

V celem letu naj bi glede na slednjo oceno primanjkljaj brez interventnih ukrepov znašal dobrih 1,8 milijarde evrov, medtem ko je lani znašal okoli 0,2 milijarde evrov.