Koliko so zadolžene države EU in kaj to pomeni za fiskalno politiko

Zadolženost držav Evropske unije se je zaradi pandemije koronavirusa izrazito povečala, pritisk na javne finance pa ustvarja tudi nov makroekonomski šok, ki ga je sprožila vojna v Ukrajini. Fiskalno pravilo je na evropski ravni suspendirano že tretje leto zapored; tako bo ostalo tudi v prihodnjem. Več kot polovica držav ne izpolnjuje več maastrichtskih kriterijev, zato se krepijo pozivi k spremembi evropskega fiskalnega pravila.

Fiskalno pravilo na ravni EU zahteva od držav, da njihov letni proračunski primanjkljaj ne preseže treh odstotkov BDP, zadolženost pa ne preseže 60 odstotkov BDP. Povprečna zadolženost v državah Evropske unije sicer presega 90 odstotkov, pri čemer so najbolj zadolžene zahodnoevropske države. Slovenija se z zadolženostjo v višini 75 odstotkov BDP (podatek velja za konec leta 2021) uvršča pod povprečje EU. Mednarodni denarni sklad (IMF) je danes EU pozval k prenovi fiskalne politike, da se bo izognila novi dolžniški krizi.

"Pred EU je izziv, kako razlike v zadolženosti prevesti na enotna fiskalna pravila, ki po eni strani ne bi spodbujala držav k pretiranemu zadolževanju, po drugi strani pa bi omogočila višje zadolženim državam, da postopoma znižajo svoj javni dolg," je stanje na področju evropske fiskalne politike komentiral dr. Davorin Kračun, predsednik Fiskalnega sveta RS. "Generalno gledano mora biti fiskalna politika v dani situaciji zmerno restriktivna. To priporoča tudi Evropski fiskalni odbor. Treba je težiti k zmanjševanju javnega dolga, vendar ne s takšno dinamiko, da bi to ohromilo gospodarstvo."

Finančni ministri držav članic bodo možne spremembe fiskalnega okvira na ravni EU pretresali na neformalnem sestanku v četrtek.

Se bo fiskalno pravilo spremenilo?

Eden od predlogov sprememb fiskalnega pravila je, da bi bile iz omejitev izvzete javne investicije, ki krepijo gospodarski potencial držav – v trenutni situaciji so to ravno javne investicije v zeleno energijo, kamor spada tudi jedrska. Do vsake spremembe pravila, ki bi državam omogočila večje trošenje, je treba biti previden, opozarja Kračun. "Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da mora EU kot celota – in seveda posamezne države – izkazovati dovolj kredibilnosti, da si ne bo zaostrila pogojev zadolževanja na finančnih trgih."

Ti se sicer že zaostrujejo. Evropska centralna banka (ECB) bo ta teden ponovno dvignila ključne obrestne mere, že kar nekaj časa pa se viša tudi zahtevan donos na državne obveznice. Poceni zadolževanja je torej konec, kar lahko zmanjša možnosti držav, da v času ekonomske krize z javnimi investicijami obrnejo trend ohlajanja gospodarstva.

"Glede spremembe fiskalnega pravila bomo sledili smernicam Evropske unije," je možnost spremembe fiskalnega pravila v Sloveniji komentiral Lenart Žavbi, poslanec Gibanja Svoboda in član odbora za finance. Poslanec Levice Miha Kordiš pa bi fiskalno pravilo v Sloveniji kar odpravil, saj po njegovem mnenju omejuje možnosti države, da proticiklično intervenira v času ohlajanja gospodarstva. Predsednik fiskalnega sveta opozarja, da je pri takšnih napovedih treba biti previden.

"Pomembno je, da Slovenija počaka z morebitno spremembo fiskalnega pravila na dogovor, do katerega bo prišlo v EU. Slovenija lahko hitro postane lahka tarča finančnih trgov. To se je že zgodilo deset let nazaj, ko smo se morali zadolževati po visokih obrestnih merah, kar nas bremeni še danes," svari Kračun. "Pomembno je, da je država sposobna brez problemov poravnavati svoje sprotne obveznosti, vključno s poplačili zapadlega dolga. Hkrati mora s svojo fiskalno politiko izkazovati visoko stopnjo kredibilnosti, da ji finančni trgi zaupajo, da so bonitetne ocene ugodne in da lahko takrat, ko je treba refinancirati dolg, brez problemov proda obveznice."

Bodo slovenske javne finance preživele novo krizo?

Fiskalni svet je po vrhuncu epidemije covida-19, ko je država za pomoč gospodarstvu in gospodinjstvom namenila več milijard evrov, opozoril, da naše javne finance nimajo več veliko manevrskega prostora, da bi absorbirale še en makroekonomski šok. Ta se je zgodil z vojno v Ukrajini in posledično visoko inflacijo na področju energentov in hrane. Podobno kot v času covida-19 tudi sedaj vlada namenja ogromno javnega denarja za pomoč podjetjem in ljudem.

"Finančni učinek doslej sprejetih ukrepov za omilitev posledic draginje na državni proračun v letošnjem letu ocenjujemo na okoli 325 milijonov evrov, učinek vseh ukrepov pa na okoli 650 milijonov evrov," so v fiskalnem svetu zapisali v današnjem poročilu. "Ukrepi za omilitev posledic draginje so podobni kot v drugih državah, vendar v precejšnjem deležu niso usmerjeni. To se lahko ob pričakovanem vedno bolj omejenem fiskalnem prostoru izkaže za neučinkovito ukrepanje, ki je tudi v nasprotju s priporočili mednarodnih institucij," še opozarja organ, ki bdi nad slovenskimi javnimi financami.

V fiskalnem svetu so kritični tudi do nadaljnjih načrtov vlade, ki bi lahko ogrozili vzdržnost javnih financ. "Vlada namerava ob pripravi rebalansa povečati najvišjo dovoljeno mejo odhodkov državnega proračuna še za 600 milijonov evrov," opozarjajo in dodajajo, da bi se lahko temu izognili, če bi znižali načrtovane odhodke za investicije, ki so na zgodovinsko visoki ravni. "V primeru uresničitve napovedanega dviga dovoljene porabe se bo nadaljevala praksa iz preteklih dveh let, ko je bilo proračunsko načrtovanje v času izjemnih okoliščin netransparentno in neverodostojno."

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar