Mednarodni denarni sklad (IMF) je Evropsko unijo pozval, naj prenovi svoj fiskalni okvir zaradi visokega dolga in naraščajočih obrestnih mer, pri čemer so dejali, da so reforme ključne za izogibanje dolžniškim krizam, ki bi "lahko ogrozile obstoj EU".
"Med izredno gospodarsko negotovostjo in prihodnjimi fiskalnimi izzivi reforma fiskalnega okvira EU ne more čakati," je v zapisu na blogu, objavljenem v ponedeljek, zapisal direktor oddelka za fiskalne zadeve Vitor Gaspar, skupaj s kolegom iz evropskega oddelka Alfredom Kammerjem in vodjo strategije Ceylo Pazarbaşıoğlu. Med tremi ključnimi priporočili IMF je oblikovanje tako imenovane fiskalne zmogljivosti EU – ki naj bi se financirala z izdajo skupnega dolga –, ki bi članicam evroobmočja lahko pomagala pri boljšem obvladovanju gospodarskih upadov in zagotavljanju javnih dobrin.
Ta zamisel je podobna 800-milijardnemu skladu EU za okrevanje od pandemije, ki je bil ustanovljen leta 2020 s prelomno zavezo, da si lahko denar izposodijo kot blok in ne posamično kot države članice. Različica IMF bi vključevala sklad za podnebne naložbe, ki bi državam pomagal zmanjšati izpuste ogljika in odpraviti odvisnost od ruskega plina.
Preberi še
Kračun: Naslednje leto nas čaka zadolžitev za štiri milijarde evrov
O stanju slovenskih javnih financ in vladni politiki ter o fiskalni in monetarni politiki na ravni EU smo se pogovarjali z dr. Davorinom Kračunom, predsednikom Fiskalnega sveta RS.
30.08.2022
Boštjančič: Proračunski primanjkljaj bo letos dve milijardi evrov
Po rebalansu bodo letošnji proračunski odhodki znašali 14,6 milijarde evrov, prihodkov bo za 12,5 milijarde evrov.
02.09.2022
Po predlogu rebalansa proračuna: Rekordna poraba javnih financ
Proračunski odhodki bodo v letu 2022 po rebalansu znašali približno 14,5 milijarde evrov, kar je okoli 600 milijonov evrov več.
25.08.2022
Je prišel čas za še eno reformo fiskalnega pravila EU?
Po tem, ko je bilo zaradi epidemije suspendirano fiskalno pravilo EU, se krepijo pozivi po njegovi spremembi.
29.06.2022
Evropska komisija naj bi v prihodnjih tednih predstavila svoje zamisli za fiskalno prenovo. Vlade članic so razdeljene glede tega, kako ambiciozen bi morala biti, pri čemer nekatere dajejo prednost ukrepom za izpolnjevanje naložbenih potreb, druge pa se osredotočajo na fiskalno stabilnost.
IMF je nov sklad predlagal kot del širše prenove pakta za stabilnost in rast, glavnega okvira za fiskalno politiko EU, o katerem naj bi finančni ministri bloka razpravljali na neformalnem sestanku v četrtek.
Fiskalno pravilo na evropski ravni sicer zahteva od držav, da njihov letni proračunski primanjkljaj ne preseže treh odstotkov BDP, zadolženost držav pa 60 odstotkov BDP – ta cilja bi ostala v veljavi tudi po predlogu IMF. Le malo članic trenutno izpolnjuje ta merila po dvojnem šoku pandemije in vojne v Ukrajini. EU je pravila začasno ukinila leta 2020 in opustitev podaljšala do konca prihodnjega leta. To pomeni, da obstaja "priložnost" za izvedbo reform, ki je "ne bi smeli zapraviti", so zapisali direktorji oddelkov IMF.
IMF svetuje tudi, da bi države članice razvile lastne srednjeročne proračunske načrte, ki bi jih ocenil nov, neodvisen evropski fiskalni svet. Države EU bi določile tudi večletne letne omejitve porabe. Po predlogu IMF bi države članice s krhkimi financami morale objaviti uravnotežen proračun ali proračunski presežek v treh do petih letih, medtem ko bi imele države z manjšim dolgom več prožnosti, kar bi vlade spodbudilo k oblikovanju blažilnikov v dobrih gospodarskih časih.