.webp){kind=icon}
Fiskalna politika Evropske unije je zasnovana z namenom, da se vzpostavi trden in učinkovit okvir za usklajevanje in nadzor fiskalnih politik držav članic. Potreba po skupni fiskalni politiki se je pokazala predvsem po zadnji dolžniški krizi držav članic EU, ki je spodbudila reformo na tem področju. EU ima danes pooblastila, da vsako leto spremlja proračune in zadolženost držav članic ter da jih tudi finančno sankcionira, če se pogodbenih obveznosti ne držijo.
Kaj določa evropsko "zlato" fiskalno pravilo?
Po določilih pakta za stabilnost in rast se proračunski primanjkljaj šteje za čezmernega, če je višji od treh odstotkov BDP po tržnih cenah.
Zadolženost držav ne sme preseči 60 odstotkov BDP; če država to mejo preseže, mora vsako leto zmanjšati dolg za dvajsetino.
Strukturni primanjkljaj ne sme znašati več kot 0,5 odstotka BDP. Če je javni dolg nižji od 60 odstotkov BDP, je spodnja meja za strukturni primanjkljaj en odstotek.
Zlato fiskalno pravilo je suspendirano že dve leti
Zaradi epidemije covida-19 in posledičnega upada gospodarske aktivnosti je bilo evropsko fiskalno pravilo suspendirano. Tudi v Sloveniji so bile razglašene izjemne okoliščine, zaradi katerih v zadnjih dveh letih vladi ni bilo treba upoštevati zakonsko določenega "zlatega" fiskalnega pravila.
Posledično je bil proračunski primanjkljaj kar polovice držav članic EU v lanskem letu višji od treh odstotkov BDP. Glede na trenutne gospodarske okoliščine je velika verjetnost, da bo izjema podaljšana tudi v leto 2022.
V letu 2020 sta proračunski primanjkljaj pod tremi odstotki BDP obdržali le Švedska in Danska. Za primerjavo, v letu 2018 je evropsko fiskalno pravilo prekršil samo Ciper, v letu 2019 pa Romunija, Španija in Francija.
Visoka rast zadolženosti držav
Vse države EU so se zaradi epidemije covida-19 občutno zadolžile. Namen tega procesa je bil seveda proticiklično delovanje držav v času (izrazito) zmanjšane gospodarske aktivnosti. Pred epidemijo so države več let pridno nižale zadolženost.
Danes več kot polovica držav evropskega fiskalnega pravila glede zadolženosti v odstotku BDP ne izpolnjuje. Poleg Grčije, ki izrazito izstopa, so najbolj zadolžene Italija, Španija, Portugalska in Francija. Najmanj so zadolžene skandinavske in baltske države, v zlati sredini je Centralna Evropa.
Države Evropske unije so skupaj zadolžene za 88,1 odstotka BDP, države evrskega območja pa kar za 96,5 odstotka BDP. Je prišel čas za še eno reformo evropske fiskalne politike?
Štirje predlogi za reformo
Čeprav se bodo zagovorniki obstoječega fiskalnega pravila do konca oklepali njegove metodologije, po besedah ekonomista Jožeta P. Damijana "obstaja zelo širok konsenz med akademskimi avtoritetami, strokovnjaki v evropskih fiskalnih svetih, voditelji EU držav, glavnimi mednarodnimi inštitucijami (ECB, Fed, IMF, OECD) in tudi med visokimi uradniki Evropske komisije, da ima obstoječe fiskalno pravilo velike pomanjkljivosti".
Predlogi reforme naj bi šli v štiri smeri, v zapisu na svojem blogu še piše Damijan. Prvič, iz fiskalnega pravila naj bi bilo smiselno odstraniti javne investicije, ki krepijo BDP in so v skladu s prioritetami EU (npr. zeleni in digitalni prehod). Drugič, fiskalno pravilo bi delovalo bolje, če bi namesto kratokoročnih izdatkov določalo dolgoročne. Tretjič, treba bi bilo upoštevati daljše in drseče časovno okno prilagajanja, ki omogoča večjo fleksibilnost. In zadnjič, treba bi bilo uvesti fiksno ali fleksibilno dolžniško sidro, ki omogoča doseganje potrebnega fiskalnega prostora za ukrepanje in hkrati dolgoročne vzdržnosti javnih financ.
