Pred ogrevalno sezono: Kateri način ogrevanja je najcenejši?

Kurilna sezona se približuje, meteorologi napovedujejo, da se poletje poslavlja. Znano je, da je najboljši čas za nabavo kuriv po sezoni ali pred začetkom ogrevalne sezone. Pogoj za začetek kurilne sezone je, ko je zunanja temperatura v drugi polovici leta ob 21. uri tri dni zaporedoma nižja ali enaka 12 stopinj. Letos ta pogoj še ni bil izpolnjen, lani pa je bil že 15. septembra. Še preden se zares ohladi, smo preverili, kako se gibljejo cene najpogosteje uporabljenih kuriv.

Kakšne so cene, za koliko so se spremenile v zadnjem letu? Preverili smo še, kako se slovenska gospodinjstva najpogosteje ogrevajo. Katero kurivo je trenutno najugodnejše, smo vprašali strokovnjake.

Kako se grejejo Slovenci?

Pri ogrevanju gospodinjstev prevladuje centralno ogrevanje. Na ta način se ogreva 62 odstotkov gospodinjstev. Sledita ogrevanje s toplotno črpalko in daljinsko ogrevanje. Oba načina uporablja po 13 odstotkov gospodinjstev. Približno desetina gospodinjstev uporablja individualni način ogrevanja, med katerega se uvrščajo etažno ogrevanje, termoakumulacijska peč, fiksni električni radiatorji, infrardeči paneli, kmečka peč, kamin, štedilnik ali klimatska naprava, še piše Statistični urad (Surs).

Pri virih ogrevanja - podatki so za leto 2023 - prevladujejo drva. Na ta način se ogreva 30 odstotkov gospodinjstev. Sledi zemeljski plin z 19 odstotki. S toplotnimi črpalkami, sončnimi kolektorji in drugimi obnovljivimi viri se ogreva 14 odstotkov gospodinjstev. Kurilno olje uporablja 12 odstotkov. Isti delež se ogreva z daljinsko toploto. Šest odstotkov jih za ogrevanje kuri lesne pelete, sekance in brikete. Še šest odstotkov gospodinjstev pa se jih je v 2023 ogrevalo na elektriko.

Drva ostajajo najcenejši način ogrevanja

Cena drv, izražena je v evrih na tono, je v prvi polovici leta upadla za skoraj šest odstotkov na 236,6 evra na tono. V primerjavi z istim obdobjem lani je cena upadla za 11,2 odstotka. Nekateri se za ogrevanja na drva odločijo tudi zato, ker jih imajo doma na voljo. Ogrevanje s klasičnimi poleni velja za cenovno najugodnejše. Če lesa doma nimate, najnižjo ceno med lesnimi gorivi dosegajo sekanci. Na drugi strani najvišjo ceno v zadnjem letu dosegajo briketi, kažejo podatki Gozdarskega inštituta Slovenije (GIS).

''Če gledamo povprečno izolirano hišo, se kot najcenejši način ogrevanja še vedno izkažejo drva oziroma sekanci, kjer je strošek na dobljeno kilovatno uro toplote najnižji, seveda ob predpostavki, da so drva suha in lokalno dostopna,'' je zapisal energetski svetovalec mreže Ensvet Gašper Stegnar.

 

Zemeljski plin se je rahlo podražil

Cene zemeljskega plina na nizozemskem mednarodnem trgu se je v zadnjem letu znižala za 10,8 odstotka. Terminska pogodba za dobavo plina v novembru je na nizozemski borzi v zadnjem trgovanju zdrsnila pod 32 evrov za megavatno uro. Cena na mednarodnem trgu ne odraža nujno tudi cene na domačem trgu. ''Zemeljski plin ostaja uveljavljen energent v slovenskih gospodinjstvih, saj je njegova cena okoli 87 evrov na megavatno uro, a je v zadnjem letu rahlo podražen,'' je še pojasnil Stegnar.

Povprečna cena zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce se je v primerjavi s četrtletjem prej zvišala za tri odstotke. Kljub temu je v primerih, kjer so gospodinjstva že priklopljena na plinsko omrežje, to ena stabilnejših možnosti ogrevanja, pravi Stegnar.

Plinohrami v Evropi so v povprečju več kot 80-odstotno polni. V avstrijskih plinohramih, kjer Slovenija skladišči zemeljski plin, je bila napolnjenost nadpovprečna pri skoraj 84 odstotkih. V istem obdobju lani so bili plinohrami že skoraj povsem zapolnjeni. Evropsko povprečje je bilo pri 94 odstotkih, v avstrijskih plinohramih pa pri 92,4 odstotka, kažejo podatki portala Agsi.

Kurilno olje kljub pocenitvi med dražjimi

Cena kurilnega olja, ki ga v Sloveniji za ogrevanje uporablja 12 odstotkov gospodinjstev, se je v zadnjem letu znižala za dobre tri odstotke. Trenutno je postavljena pri 1,091 evra za liter. ''V dražjem delu spektra ostaja kurilno olje,'' pravi Stegnar. ''Ob upoštevanju izkoristka kotlov pomeni precej visok strošek ogrevanja,'' je poudaril.

Električna energija se je pocenila

Cena električne energije za gospodinjske odjemalce se je v drugem trimesečju zvišala za 18 odstotkov na 0,196 evra za kilovatno uro (196 evrov za megavatno uro). Na medletni ravni - to je v drugem trimesečju 2024 - je bila električna energija cenejša za približno 7,5 odstotka. Cene za slovenska gospodinjstva so bila nižje od povprečja v Evropski uniji (EU). Zgolj na elektriko se je ob zadnji raziskavi Sursa grelo šest odstotkov gospodinjstev. ''Električni radiatorji ali drugi neposredni sistemi ogrevanja so praviloma najdražja izbira, saj elektriko pretvorijo v toploto brez dodatnega učinka učinkovitosti, kot ga omogočajo črpalke,'' je pojasnil Stegnar.

Stegnar poudarja, da se toplotna črpalka ob pravilni vgradnji in vsaj povprečni toplotni izoliranosti hiše uvršča med stroškovno zelo konkurenčne rešitve. ''Čeprav je povprečna cena elektrike za gospodinjstva v drugem četrtletju 2025 znašala okoli 196 evrov na megavatno uro, učinkovitost toplotnih črpalk pomeni, da lahko ogrevanje z njimi na letni ravni stane manj kot ogrevanje s plinom.''

Peleti dražji za desetino

Stegnar dodaja, da so peleti v primerjavi z drvmi nekoliko dražji, vendar še vedno cenovno ugodnejši od večine fosilnih goriv. Podatki GIS kažejo, da so se peleti pocenili za slabih devet odstotkov. Vendar to je podatek iz maja. Barbara Šinkovec iz podjetja Energija narave je pojasnila, da so cene peletov pri njih trenutno na medletni ravni višje za 10 odstotkov. ''Pred pandemijo (september 2021) je bila cena pri nas 16 odstotkov nižja od trenutne, v letu 2022, ki je bilo do zdaj najbolj kaotično v naši branži, pa je bila cena 43 odstotkov višja,'' je zapisala.

''V zadnjem letu so se cene peletov celo zvišale – maja letos je GIS povprečno ceno domačih peletov ocenil na okoli 313 evrov na tono – medtem ko so se drva in sekanci pocenili,'' potrjuje tudi Stegnar. Po podatkih GIS je cena peletov še vedno 34,3 odstotka nižja od cene kurilnega olja, ki je ob zadnji analizi stalo 105,7 evra za megavatno uro.

Šinkovec pravi, da stranke s plačanimi predračuni na pelete čakajo približno tri tedne. ''Vrsta glede naročil traja že od decembra lani – vedno pa skrbimo, da imajo naše končne stranke prednost pred naročili posrednikov.'' Dodaja, da od začetka sledijo viziji, da čim več peletov prodajo in dostavijo končnim strankam.

Na izračun vpliva več dejavnikov Na končni izračun ne vpliva zgolj izbira energenta, temveč tudi sama hiša. ''Toplotne izgube so v praksi pogosto odločilnejše od cene na kilovatno uro. Slabše izolirana hiša lahko podvoji stroške ogrevanja, medtem ko pri dobro izoliranih stavbah razlike med energenti niso tako drastične. Zato je v vsakem primeru treba poleg cene goriva upoštevati tudi energetsko učinkovitost stavbe ter izkoristek same ogrevalne naprave,'' svetuje energetski svetovalec Gašper Stegnar.