Terminske pogodbe zemeljskega plina z dobavo v naslednjem mesecu na nizozemski borzi so se v ponedeljek zvišale za več kot pet odstotkov in presegle 58 evrov za megavatno uro. Gre za najvišjo ceno po februarju 2023. Zaloge plina v Evropi to zimo kopnijo hitreje. Nižje kot so zaloge v plinohramih, težje jih bo napolniti, piše Bloomberg. Terminske pogodbe plina na nizozemski borzi za poletje so tako visoke, da ga je za velike energetske družbe, kot sta Uniper in Eni, nerentabilno skladiščiti. Ocenjujejo, da bodo morale posredovati vlade. Polnjenje zalog čez poletje je neekonomično.
Plinohrami precej bolj prazni kot lani
Več brezvetrnih dni, hladnejše vreme in izguba tranzita ruskega plina preko Ukrajine z začetkom leta je države prisililo, da hitreje porabljajo svoje zaloge zemeljskega plina v plinohramih. Trenutno so plinohrami v EU pri 48,5-odstotni zapolnjenosti. V istem obdobju lani so bile 67-odsotno polne.
Po dolgem boju z naraščajočimi cenami, vztrajno visoko inflacijo, upadajočo industrijsko dejavnostjo zaradi krize leta 2022 se Evropa znova spopada z grožnjo ponovne dolgotrajne rasti cen. Ta bi lahko znova povzročila gospodarske težave. Severozahodna Evropa bodo v prihodnjih dneh zajele nizke temperature, kar bi lahko še povečalo povpraševanje po ogrevanju in dodalo zagon porastu cen, ki je prevladoval do sedaj. Zaradi večje porabe goriva obstaja nevarnost nadaljnjega praznjenja zalog, ki so že zdaj najnižje v tem letnem času od energetske krize leta 2022.
EU s pravno zavezujočimi cilji glede zapolnjenosti plinohramov
Evropske zaloge zemeljskega plina so pozorno spremljane, odkar je invazija na Ukrajino sprožila dramatičen upad ruske oskrbe. Mreža plinohramov po vsej Evropski uniji je druga največja na svetu za ZDA in postaja vse pomembnejši blažilnik pred pretresi dobave in skoki cen. Ko je Moskva zmanjšala pretok plina, se je EU uspelo izogniti zimski krizi dobave z omejitvijo povpraševanja po plinu in povečanjem uvoza utekočinjenega zemeljskega plina iz ZDA, Katarja in celo Rusije, je pisal Bloomberg.
Energetska kriza, ki jo je sprožila ruska invazija na Ukrajino, je povzročila, da je EU od leta 2022 uvedla pravno zavezujoče cilje za skladiščenje plina. S tem naj bi zagotovila zanesljivost oskrbe. Do prvega novembra morajo biti vsaj 90-odstotno polne. Obstajajo tudi vmesni mejniki, ki jih je treba doseči februarja, maja, julija in septembra, poroča Bloomberg. Vmesni cilji se razlikujejo glede na državo članico, odvisno od velikosti njenih plinohramov in porabe.
Bloomberg
Nekatere države februarja 2025 niso dosegle svojih ciljev. Unija še ni kaznovala članice, ker ne bi izpolnile svojih ciljev, vendar uredba EU navaja, da bi lahko znatno in trajno odstopanje povzročilo, da Evropska komisija ukrepa, da zagotovi zanesljivost oskrbe. Največje kapacitete plinohramov imajo Nemčija, Italija in Nizozemska. Slovenija lastnih kapacitet nima plin hrani v avstrijskih plinohramih.
Izpostavljenost svetovnem trgu se je po invaziji povečala
Evropa se zanaša na svoje zaloge plina pozimi, ko se povprečna poraba zaradi ogrevanja podvoji. Čeprav dobavitelji plina, med temi so Norveška in Alžirija, Katar in ZDA, običajno povečajo svojo proizvodnjo na najvišje ravni, to ni dovolj, da bi zadostili povpraševanju.
Zato plin, shranjen v plinohramih, pokriva približno 30 odstotkov zimskih dnevnih potreb v EU. Ta delež lahko preseže tudi 50 odstotkov v najbolj mrzlih dneh. To še posebej velja, ko ni vetra in je proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov nizka.
Poleti je situacija obratna, ker so dnevne potrebe manjše. Povpraševanje po energiji zaradi klimatskih naprav je v Evropi še vedno relativno nizko v primerjavi z ZDA ali Azijo. Čeprav proizvajalci goriv toplo sezono izkoristijo za vzdrževanje in popravila in svetovna proizvodnja upade, je v Evropi še vedno presežna ponudba. Takrat je mogoče kopičiti plin v plinohramih. Izpostavljenost Evrope dinamiki svetovnega plinskega trga se je dramatično povečala, odkar je Rusija leta 2022 močno zmanjšala dobavo v regiji, še piše Bloomberg.
.webp){kind=icon}