EURIBOR najnižje v več kot dveh letih

Obrestne mere stanovanjskih posojil se počasi, vendar vztrajno nižajo, je pokazala naša analiza. Pri potrošniških posojilih se je nižanje ustavilo. Ker pa je pred nami novo zasedanje Evropske centralne banke (ECB), smo pogledali, kaj se dogajaj z EURIBOR, kaj kažejo podatki Banke Slovenije, ter kakšne obrestne mere napovedujejo analitiki. Kaj bo storila ECB na monetarnem zasedanju v sredo in četrtek?

Medbančna obrestna mera EURIBOR, po kateri si denar med seboj posojajo evropske banke, še vedno upada. EURIBOR igra odločilno vlogo pri višini novih posojil ter pri višini obrestnih mer pri posojilih s spremenljivo obrestno mero. V slovenskih bankah je pogosteje uporabljan šestmesečni EURIBOR. Po našem zadnjem pisanju sta tri- in šestmesečni EURIBOR najprej vidneje upadla, nato pa do sredine februarja celo nazaj zrasla. V drugi polovici meseca sta spet začela upadati.

Hitreje upada šestmesečni EURIBOR. Februarja je zdrsnil pod 2,4 odstotka in je trenutno pri 2,355 odstotka. Nazadnje je bil tako nizko novembra leta 2022. Razmik med šest- in trimesečnim se je v drugi polovici februarja spet povečal. Trimesečni EURIBOR v Sloveniji pri izračunu višine spremenljive obrestne mere uporabljata OTP in Unicredit. Trenutno je pri 2,464 odstotka. Nazadnje je bil tako nizko konec januarja 2023.

Nižji EURIBOR ceni posojila

Obrestne mere potrošniških in stanovanjskih posojil v Slovenji upadajo, kažejo podatki Banke Slovenije (BS). Zadnji podatki kažejo obrestne mere v decembru. Za stanovanjska posojila s spremenljivo obrestno mero je bila obrestna mera pet odstotkov, za potrošniška pa 5,4 odstotka. Pri posojilih s fiksno obrestno mero je bila za stanovanjska povprečna obrestna mera 3,1 odstotka, za potrošniška posojila pa 6,4 odstotka, je poročala BS.

Naša analiza je pokazala, da je pri stanovanjskem posojilu fiksna obrestna mera tudi krepko nižje od treh odstotkov. Začetne fiksne obrestne mere pri stanovanjskih posojilih se gibljejo od 2,6 do 4,2 odstotka. Efektivne obrestne mere (EOM) so, jasno, višje – med 2,86 in 4,4 odstotka. Posojila s spremenljivimi obrestnimi merami so se v zadnjih dobrih dveh mesecih bolj pocenila v primerjavi s posojili s fiksnimi. Začetne obrestne mere se gibljejo od 3,41 do 4,05, EOM pa med 3,52 in 4,3 odstotka. Spremenljive obrestne mere ostajajo višje, vendar se je razlika med fiksnimi in spremenljivimi v zadnjem letu in pol vidno zmanjšala.

Pri potrošniških posojilih je naš pregled pokazal, da so se začetne obrestne mere znižale, efektivne pa celo zvišale. Povprečna začetna fiksna obrestna mera je res upadla, povprečna efektivna pa se je od decembra zvišala. Pri posojilih s spremenljivo obrestno mero pa sta se tako povprečna začetna kot tudi efektivna obrestna mera v zadnjih dveh mesecih zvišali. Podrobno analizo najdete na povezavi.

Analitiki pričakujejo nove reze

Analitiki napovedujejo gibanje trimesečnega EURIBOR. V primerjavi z januarsko napovedjo se trenutna skorajda ni spremenila. Mediana se je malenkost znižala za prvo trimesečje, napoved v preostalih trimesečjih pa ostaja nespremenjena. Analitiki še vedno pričakujejo hitro znižanje ključne obrestne mere na zasedanju marca ter nato tudi aprila. Ko bodo ključne obrestne mere dosegle dva odstotka (trenutno so še pri 2,75 odstotka), naj bi se zniževanje končalo, kažejo napovedi analitikov na Bloombergovem terminalu.

Zadnja anketa Bloomberga je pokazala, da so analitiki vse bolj neenotni, kako visoke bodo obrestne mere v prihodnjem letu. Napovedi so negotove. Za zasedanje ta teden so si skoraj povesem edini glede reza obrestnih mer za 25 bazičnih točk. Kako bo ECB ravnala na prihajajočem zasedanju sredi aprila? Četrtina vprašanih analitikov pričakuje premor. Tudi vlagatelji so postali bolj negotovi, piše Bloomberg. Jastrebi iz Sveta ECB so namreč začeli nakazovati dvome, da bo ključna obrestna mera ob polletju gladko dosegla dva odstotka.

Članica sveta Isabel Schnabel je dejala, da ni prepričana, da je politika še vedno restriktivna, predsednik nemške Bundesbank Joachim Nagel pa, da je najbolje ne hiteti z nadaljnjimi rezi. Guverner francoske centralne banke Francois Villeroy de Galhau je napovedal, da bi lahko dva odstotka dosegli to poletje. Če bi ECB omilila ali umaknila svojo prejšnjo izjavo, da monetarna politika ostaja restriktivna, bi to lahko razumeli kot namig, da bo zniževanje obrestnih mer morda začasno ustavljeno aprila ali junija, pravijo analitiki. Ta scenarij naj bi finančni trgi delno že upoštevali.

Kaj bo ECB storila aprila in junija?

Skupaj s ključnimi obrestnimi merami so se po lanskem juniju nižali EURIBOR ter obrestne mere potrošniških in stanovanjskih posojil. Na trgih pričakujejo, da bo ECB tudi v četrtek ključne obrestne mere znižala za 25 bazičnih točk, na 2,5 odstotka, kar bi bilo najnižje po februarju 2023. To bi pomenilo šesto znižanje ter 1,5 odstotka nižjo raven od vrha. Znižanje je tudi že v računano na finančnih trgih, je pisal Financial Times. Med razlogi navajajo zaskrbljenost nad razmerami v evropskem gospodarstvu, ki so trenutno bolj pereče od vztrajne inflacije. Člani sveta ECB pozorno spremljajo tudi najnovejše podatke o inflaciji, ki jih je objavil Eurostat.

Januarja se je inflacija v evrskem območju še četrti mesec zapored zvišala na 2,5 odstotka. Rast so poganjale cene energentov, ki so se zvišale zaradi hladnejšega vremena in večjega povpraševanja. Predsednica ECB Christine Lagarde je vmes povedala, da so na poti doseči dvoodstotno inflacijo. Ob tem je tudi opozorila, da bo gospodarstvo v evrskem območju srednjeročno ostalo šibko. Inflacija je februarja upadla za 0,1 odsotne točke, na 2,4 odstotka, vendar manj od pričakovanj analitikov, ki so napovedovali upad na 2,3 odstotka, so pokazali podatki.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar