Referenčna obrestna mera euribor (šestmesečni), pomembna za tiste, ki imajo posojila s spremenljivo obrestno mero (ali razmišljajo, da bi ga najeli), se je z dobrih štirih odstotkov v začetku leta spustila pod tri, trimesečni, ki je v ponudbah bank v Sloveniji redkeje, pa je tik nad mejo treh odstotkov.
Kako hitro bo dosežena meja dveh odstotkov?
Evropska centralna banka (ECB) je po premoru oktobra na Brdu pri Kranju znižala vse tri ključne obrestne mere. Te sicer niso neposredno povezane z obrestnimi merami pri posojilih pri bankah, vsekakor pa vplivajo pa nanje (pred kratkim smo pisali, da moramo v kontekstu posojil danes spremljati predvsem ključno obrestno mero mejni depozit).
Preberi še
Revolut v Italiji začel ponujati posojila
Kakšna posojila ponuja in po kakšnih obrestnih merah?
01.10.2024
Kako zadolženi so Slovenci na karticah?
Slovenci smo zadolženi za 11,5 milijarde evrov, če seštejemo stanovanjska in potrošniška posojila ter dolg na kreditnih karticah.
07.10.2024
Obrestne mere upadajo, obrok za posojilo pa ostaja enak. Zakaj?
V NLB se obrestna mera in obrok z euriborjem usklajujeta vsakih šest mesecev.
30.09.2024
Krediti: Koliko več vam ostane, ko se obrestne mere nižajo
Zaradi padanja vrednosti euriborja posojila s spremenljivo obrestno mero vse ugodnejša.
20.09.2024
Banke v Sloveniji praviloma ponujajo posojila s spremenljivo in nespremenljivo (fiksno) obrestno mero. Prva so pri nas najbolj pogosto vezana na gibanje tri- in šestmesečnega euriborja (povečanega še za pribitek banke), referenčne obrestne mere, po kateri si denar med seboj posojajo evropske banke. Če so bila v preteklosti med kreditojemalci bolj popularna tista s spremenljivo, ki so sestavljeni iz euriborja in pribitka, je danes ravno obratno. A tako prednost kot slabost posojila z nespremenljivo obrestno je dejstvo, da je nespremenljiva ves čas odplačevanja. V časih, ko se pogovarjamo le še o zniževanju obrestnih mer, verjetno špekulanti že tehtajo, katero je bolj smotrno izbrati.
Kakšne so vrednosti euriborja danes
Še pred oktobrskim zasedanjem ECB v Sloveniji smo v Bloombergovem terminalu preverili mnenja analitikov o pričakovanem gibanju euriborja. Napovedali so, da bo trimesečni euribor ob koncu leta zdrsnil pod tri odstotke (mediana; napovedi za šestmesečnega ni).
Zaenkrat se zdi, da imajo prav. Trimesečni euribor se je od začetka leta s slabih štirih odstotkov močno približal meji treh odstotkov, a se pod njo še ni spustil - 29. oktobra je njegova vrednost znašala 3,05 odstotka. Na drugi strani se je vrednost šestmesečnega euriborja, ki ga banke v Sloveniji najpogosteje uporabljajo pri posojilih s spremenljivo obrestno mero, s 4,1 odstotka v začetku leta znižala na 2,9.
V pričakovanju cenejšega denarja
"Euribor se od avgusta znižuje hitreje, k temu pa prispevajo pričakovanja o nadaljnjem rahljanju monetarne politike ECB," komentira analitičarka Bloomberg Adrie Marina Petrov Savić. Po junijskih nižanjih, ohranjanju obrestnih mer julija, so se jeseni večala pričakovanja o zniževanju obrestnih mer, medbančni trgi pa se odzvali s hitrejšim trendom zniževanja euribora.
Sogovornica ocenjuje, da stagnacija v Nemčiji in nasploh počasna dinamika v EU, dajeta ECB podlago za nadaljevanje znižanj. Na drugi strani je inflacija trenutno potisnjena nekoliko v ozadje, vendar sogovornica hkrati opozarja na previdnost zaradi trdovratne inflacije v storitveni dejavnosti.
"Stagnacija v Nemčiji in nasploh počasna dinamika v EU dajeta ECB podlago za nadaljevanje znižanj. Inflacija je trenutno v ozadju, čeprav trdovratna inflacija na področju storitev kliče po previdnosti," komentira analitičarka Bloomberg Adria Marina Petrov Savić.
Kljub temu se pričakuje, da bo "ECB znižala obrestne mere tudi na decembrskem zasedanju in trend nižanj nadaljevala v letu 2025, kar bo narekovalo nadaljnje zniževanje euriborja". Dodaja, da na nadaljevanja trenda zniževanj obrestnih mer nakazuje tudi ročnostna struktura euriborja: dolgoročnejši euriborji so nižje od kratkoročnejših, ta razlika pa se je v zadnjih mesecih povečala.
"Dobra likvidnost bančnih sistemov v Evropi je omogočila, da se medbančni trg ni odzval na zmanjšanje presežne likvidnosti ECB, kar bo aktualna tema za obrestne mere, ko se presežna likvidnost občutno zmanjša," je še dodala.
Kako draga bodo posojila drugo leto
Naslednja seja sveta ECB bo 12. decembra. Kot rečeno, se pričakuje, da bodo ključne obrestne mere ponovno znižali, v zadnjih dneh pa se zaradi slabših gospodarskih razmer ponovno omenja, da bi rez lahko bil ne za 25 bazičnih točk, ampak za dvakratnik te vrednosti.
Še preden bo odločitev sprejeta, smo preverili trenuten sentiment med analitiki. Tudi tokrat s pomočjo Bloombergovega terminala, in sicer za trimesečni euribor. Mediana njihovih ocen kaže, da se bo do konca leta 2025 približal dvema odstotkoma: v tretjem četrtletju 2025 bo znašal 2,26 odstotka do konca leta 2026 pa se bo znižal le na 2,14 odstotka. Pod mejo dveh odstotkov naj bi se spustil v letu 2027, kažejo ocene analitikov.