Obrestne mere upadajo, obrok za posojilo pa ostaja enak. Zakaj?

Evropska centralna banka (ECB) je septembra že drugič znižala ključne obrestne mere. V skladu z njimi se giblje tudi medbančna obrestna mera euribor. Spremembe euriborja se odrazijo pri dostopnosti novih potrošniških in stanovanjskih posojil ter pri višini obroka obstoječih posojil s spremenljivo obrestno mero. Zanimalo nas je, kako pogosto banke usklajujejo obrestne mere imetnikom posojil ter kako pogosto pri novih posojilih. Kako hitro prilagajajo obrestne mere na depozite? Obstajajo kakšna pravila? Vprašanja smo poslali slovenskim bankam in Združenju bank Slovenije (ZBS).

Pravil glede usklajevanja obrestnih mer ni

V Sloveniji ni pravil, ki bi narekovala bankam urejanje prilagajanja višine obrestnih mer z euriborjem, so pojasnili v ZBS. ''Spremenljiva obrestna mera je sestavljena iz referenčne obrestne mere in pribitka. Pribitek je ves čas odplačevanja kredita fiksen (se ne spreminja), se pa spreminja referenčna obrestna mera,'' dodajajo v ZBS. Euribor se spreminja dnevno in oblikuje na denarnih trgih, od njegove višine pa je odvisna višina vsakokratnega obroka poplačila kredita. V ZBS sporočajo, da je banka o spremembi stranko dolžna obvestiti v skladu s 14. členom zakona o potrošniških kreditih.

Zakon veleva, da mora posojilodajalec pri posojilih s spremenljivo obrestno mero pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov potrošnika brezplačno obvestiti o spremembi kreditne obrestne mere pred začetkom veljavnosti spremembe. Navedene morajo biti višina kreditne obrestne mere, znesek plačil od začetka veljavnosti nove kreditne obrestne mere ter morebitne spremembe števila in pogostnosti plačil. Obvestilo o spremembi kreditne obrestne mere se potrošniku pošilja obdobno.

NLB: Uskladitev vsakih šest mesecev

Glede usklajevanja obrestnih mer posojil z euriborjem so banke zelo zadržane. Na naša vprašanja so se odzvali v zgolj treh: na NLB, Deželni banki Slovenije (DBS) in Unicreditu. Na NLB je največ kreditov s spremenljivo obrestno mero vezanih na šestmesečni euribor, kar pomeni, da se strankam vsakih šest mesecev pripravi nov amortizacijski načrt, ki temelji na takrat veljavni višini euriborja.

''O spremembi mesečne obveznosti jih obvestimo,'' pojasnjujejo. To pomeni, da se bo znižanje ključnih obrestnih mer na vašem mesečnem obroku odrazila, ko bodo v banki pripravili nov amortizacijski načrt.

Komur se je obrestna mera prilagodila pred znižanjem euriborja, bo naslednje znižanje občutil šele čez pol leta. Dodajajo še, da je ključni dejavnik določanje obrestnih mer monetarna politika ter gibanje euriborja. Za novosklenjene kreditne pogodbe upoštevajo aktualno višino euriborja, kar pomeni, da se lahko obrestna mera spreminja vsak dan. Vprašanje ostaja, kako hitro banke prilagajajo euribor v spletnih kalkulatorjih. Pri stanovanjskih posojilih so fiksne obrestne mere od spremenljivih nižje, ker so v ceno že vgrajena pričakovanja trga, da se bodo ključne obrestne mere še nekaj časa zniževale.

DBS: Prilagajanja tri- ali šestmesečna

Spremenljive obrestne mere se prilagajajo v skladu s pogodbeno dogovorjeno – na tri ali šest mesece, so zapisali na DBS. ''Če ima stranka sklenjeno pogodbo z variabilno obrestno mero, se obroki glede na tri- ali šestmesečno frekvenco avtomatsko prilagodijo.'' Pri vsakokratnem sklepanju novih pogodb upoštevajo trenutno veljavni euribor.

V Unicreditu obrestne mere prilagajajo na podlagi več dejavnikov, med katerimi so tržne razmere in potrebe strank. ''Pri posojilih s spremenljivo obrestno mero je euribor del skupne obrestne mere, pri novih posojilih se uporabi euribor, ki velja v času sklenitve pogodbe in se spreminja skladno z določili pogodbe o posojilu.'' Imetniki posojil s spremenljivo obrestno mero pri Unicreditu so o spremembi vrednosti euriborja ter spremembi skupne obrestne mere obveščeni na datum, ki je določen v kreditni pogodbi posamezne stranke.

Depositphotos

''Vse spremembe kreditnih obrestnih mer so javno dostopne, kar kreditojemalcem omogoča, da spremljajo vpliv tovrstnih sprememb na svoj kredit.'' Pri NLB zaradi nihajnosti in možnih večjih odstopanj med začetno mesečno anuiteto in vsako nadaljnjo kreditojemalca že takoj ob informativni ponudbi, nato pa med kreditnim procesom in pred sklenitvijo kreditne pogodbe opozorijo na morebitno tveganje, povezano s spremenljivo obrestno mero euribor.

Depozitne obrestne mere prilagajajo v skladu s konkurenco

S prvim avgustom so v NLB petič v tem letu znižali fiksne obrestne mere pri vseh stanovanjskih posojilih. S prvim septembrom so jih znižale še za stanovanjske kredite, zavarovane s hipoteko. Natančnega odgovora o usklajevanju obrestnih mer za nove vezave na NLB niso podali. Dodajajo pa, da pozorno spremljajo trg in se na podlagi analiz odločajo za morebitne prilagoditve ponudbe. Tudi v Unicreditu le sporočajo, da obrestne mere za nove zvezane depozite ustrezno prilagajajo, da so konkurenčne s tržnimi trendi. ''Obrestne mere za depozite prilagajamo skladno z gibanji konkurentov na trgu ob hkratnem upoštevanju gibanja ključne obrestne mere,'' pojasnjujejo na DBS.

Najbolj rastejo potrošniška posojila

Kreditna aktivnost se po opažanju Banke Slovenije umirja, najbolj pri posojilih nefinančnih družb. Ta so na medletni ravni julija zmanjšala za 4,7 odstotka, skupni obseg posojil pa gre proti 10 milijardam evrov. Posojila gospodinjstvom pa se na medletni ravni še vedno povečujejo, najbolj izrazito potrošniška posojila. Pri teh od julija lani veljajo spremenjene makrobonitetne omejitve kreditiranja. Na Banki Slovenije opažajo povečan mesečni obseg novih poslov glede na obdobje pred spremembami omejitev.

Julija so potrošniška posojila na medletni ravni dosegla 16,1 odstotka rasti in presegla tri milijarde evrov. Z upadanjem obrestnih mer stanovanjskih posojil se je pospešila rast stanovanjskih posojil. Julija je bila medletna rast 2,4-odstotna, še kažejo podatki Banke Slovenije.

Banka Slovenije: Med novimi posojili prevladujejo fiksne obrestne mere

Še naprej se povečuje delež posojil s fiksno obrestno mero. Delež se je vidno povečeval pri gospodinjstvih, medtem ko se je pri nefinančnih družbah rahlo zmanjševal. Skoraj vsa novoodobrena potrošniška posojila so bila sklenjena s fiksno obrestno mero. Pri stanovanjskih posojilih je delež pri 96 odstotkih. V celotni strukturi posojil se v zadnjem času povečuje delež posojil s fiksno obrestno mero, kažejo podatki Banke Slovenije. Ta se približujejo 50 odstotkom, še vedno pa je več posojil z variabilno obrestno mero. Leta 2020 je bil delež posojil s fiksno obrestno mero manjši od 30 odstotkov.

Banka Slovenije

Pri NLB je 56,4 odstotka portfelja kreditov prebivalstvu in podjetjem obrestovanega po fiksnih obrestnih merah, preostali pa po spremenljivih. Pri podjetjih prevladujejo spremenljive obrestne mere. Prebivalstvo ima pri NLB 71,8 odstotka portfelja kreditov, vezanih s fiksno obrestno mero. Pri stanovanjskih posojilih je delež še večji, pri 72,6 odstotka. V drugih bankah podatka v letnih poročilih ne razkrivajo. V Gorenjski banki je bila večina v letu 2023 novoodobrenih stanovanjskih posojil sklenjenih s fiksno obrestno mero.

Kako so se zvišale obrestne mere

Banke so v zadnjem letu in pol zaradi zategovanja monetarne politike ECB krepko zvišale obrestne mere posojil. Najbolj so se podražila stanovanjska posojila. Če ste v letu 2017 in 2018 za stanovanjsko posojilo prejeli fiksno obrestno mero v višini manj kot dva odstotka, se je medtem dvignila že nad štiri odstotke. Še večja je bila rast pri spremenljivih obrestnih merah. Podatki Banke Slovenije kažejo, da je bilo še leta 2022 mogoče najeti stanovanjsko posojilo s spremenljivo obrestno mero pri 1,5 odstotka. Konec leta 2023 in v 2024 pa so se približale šestim odstotkom. Povprečje se je povzpelo na 5,8 odstotka.

Povprečne obrestne mere pri potrošniških posojilih so se gledano v povprečju znižale manj. Obrestne mere potrošniških posojil so že v osnovi višje. Potrošniška posojila je bilo mogoče v 2022 najeti s fiksno povprečno obrestno mero pri šestih odstotkih; vrh je dosegla januarja pri 6,75 odstotka. Pri spremenljivih obrestnih merah se je povprečje s 4,7 zvišalo do sedmih odstotkov, kolikor je povprečje marca. Poudariti pa je treba, da gre za povprečja, kar pomeni, da lahko obrestne mere presežejo tudi 10 odstotkov.

Z višjimi obrestnimi merami so se močno okrepili obrestni prihodki bank. Za primerjavo smo na grafu prikazali še gibanje povprečnih obrestnih mer na depozite. Razliko med obrestno mero na depozite in obrestne mere posojil prikazujejo obrestni razmik. Čistih obresti so slovenske banke v prvem polletju pobrale za 796 milijonov evrov (temno modra barva). Podrobneje smo o poslovanju slovenskih bank pisali avgusta.

V Sloveniji se je obrestni razmik od začetka zvišanja obrestnih mer močno povišal. Glede na evrsko območje kaže na višje posojilne obrestne mere za gospodinjstva in nižje obrestne mere na vloge gospodinjstev. Po začetku zviševanja ključnih obrestnih mer je na hitrejše povečevanje razmika v Sloveniji pomembno vplivalo povprečno hitrejše zviševanje posojilnih obrestnih mer in počasnejše zviševanje obrestnih mer na vezane vloge, so zapisali v Banki Slovenije.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar