Pregled bančnih depozitov: Dolgoročna vezava vse manj privlačna

Pred pričakovanim novim monetarnim sproščanjem Evropske centralne banke (ECB) so banke občutneje znižale predvsem depozitne obrestne mere za daljšo vezavo. Med njimi denimo OTP banka in avstrijska BKS za vezavo prihrankov nad enim letom skoraj ne ponujata več obresti. Preverili smo, kakšna je ponudba depozitov 'za zamudnike'.

Čeprav je ECB glavne obrestne mere iz negativnega območja začela dvigovati že v drugi polovici leta 2022, pa so največje banke na slovenskem trgu depozitne obrestne mere z ničelnih stopenj dvignile šele spomladi 2023. Tokrat – ko je cikel sicer obratne narave – so se s prvimi popravki navzdol odzvale že takoj po prvem rezu obrestnih mer ECB. 

Dolgoročno le izjemoma nad dvema odstotkoma

Pred septembrsko odločitvijo ECB so banke pri nas opazneje prilagodile predvsem obrestne mere za dolgoročno vezavo. Pri Novi Ljubljanski banki, ki ostaja največja na slovenskem trgu po bilančni vsoti, so glede na junij obrestne mere za vezavo prihrankov nad enim letom znižali za četrtino odstotne točke (toliko kot ECB), od 2 do 1,5 odstotka. 

Še bolj drastično so v depozitne obrestne mere posegli v OTP banki, pod katero po novem spadata tudi prej ločeni banki SKB in Nova KBM. Tam od septembra za enoletno vezavo prihrankov ponujajo 1,8-odstotne obresti, medtem ko so obresti za daljšo vezavo skoraj nične. BKS Bank pa je ponudbo za dolgoročno vezavo prihrankov umaknila že aprila letos. 

V redni ponudbi tako obrestne mere nad dvema odstotkoma za vezavo nad enim letom stranke dobijo le še pri Gorenjski banki, Delavski hranilnici, Sparkasse in Addiko. Periodično ponudbo bank glede depozitov pregledujemo od lanskega junija.

Zakaj pri nas boj med bankami za depozite ni bolj zaostren, je lani pojasnjeval prvi mož NLB Blaž Brodnjak. "Nekatere velike banke v tej državi so trenutno izrazito prelikvidne. Moramo vedeti, da je razmerje med krediti in depoziti pri nas dobrih 60 odstotkov," je povedal Brodnjak.

Akcijsko do 3,5 odstotka obresti

Ponavlja se tudi trend ob začetku cikla zaostrovanja obrestnih mer, ko so se za depozite najresneje borile tuje banke pri nas. Nekatere so znova oživile tudi akcijske depozitne obrestne mere, ki so bile sicer pogoste lani, ko so ključne obrestne mere ECB rasle. 

Najvišjo letno obrestno mer s 3,5 odstotka ponujajo pri Sparkasse, akcija pa velja do konca septembra. Ponudba velja za nove stranke, ki prenesejo plačo ali pokojnino, vezava pa je možna za od 91 dni do 120 dni.

Pri Intesi Sanpaolo Bank do konca junija tako za šestmesečni depozit ponujajo 3,15 odstotka obresti, za devetmesečni pa okrogle tri odstotke. Ponudba velja za nove stranke, ki sklenejo bančni paket in prenesejo redni mesečni dohodek. 

Triodstotno letno obrestno mero za depozit z nekoliko daljšo ročnostjo ponujajo tudi pri Unicredit in Gorenjski banki. Pri Unicredit je možno skleniti depozit do vključno 18 mesecev, medtem ko lahko pri Gorenjski banki depozit sklenemo za med 13 in 23 mesecev. Pri obeh bankah ponudba velja izključno za nove stranke, ki odprejo transakcijski račun z določenim bančnim paketom. 

Kratkoročnih vezav vse manj

Še naprej se zelo počasi krepi obseg kratkoročno vezanih vlog pri gospodinjstvih. Takšen trend v Banki Slovenije opažajo od aprila dalje. "Gospodinjstva so vezala svoje prihranke predvsem za obdobje od enega do treh let, medtem ko je bilo zaradi občutno nižje obrestne mere kratkoročnih vezav manj," so zapisali v mesečnem poročilu. 

Julija se je obseg povečal za 18 milijonov evrov na mesečni ravni in je dosegel 1,93 milijarde evrov. Tako je znova dosegel raven iz februarja letos. Po podatkih Banke Slovenije se povprečne obrestne mere za vezane vloge do dveh let že od začetka leta gibajo okoli 1,7 odstotka.

Nekoliko bolj privlačni ostajajo dolgoročni depoziti, saj se je obseg julija povečal za 33 milijonov evrov glede na junij in dosegel 2,93 milijarde evrov. Tudi tu se povprečne obrestne mere letos niso pomembno spremenile in ostajajo okoli 2,7 odstotka.

Iz naše primerjave je razvidno, da samo BKS, Addiko Bank in Sparkasse za kratkoročno vezavo prihrankov ponujajo obrestne mere nad dvema odstotkoma.

Da so pri nas depozitne obrestne mere za vezavo do enega leta resnično nizke, kaže tudi evropska primerjava. Slovenske banke se namreč uvrščajo povsem na dno, povprečna obrestna mera pa je 1,5 odstotka. 

Evropsko povprečje je pri treh odstotkih, medtem ko finske in estonske banke še vedno ponujajo okoli 3,5 odstotka obresti za kratkoročno vezavo prihrankov.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar