"Visoke cene delnic tehnoloških podjetij in podjetij s področja umetne inteligence (AI) bi lahko sprožile korekcijo na delniških trgih," je v ponedeljek opozoril podpredsednik Evropske centralne banke (ECB) Luis de Guindos. Cene sredstev na finančnih trgih bi se lahko kratkoročno znatno spremenile, kar bi imelo učinke prelivanja na sorodne sektorje, je poudaril de Guindos na Frankfurtskem tednu evropskih financ.
Svetovni delniški trgi so se dvignili z najnižjih ravni v aprilu in optimizem se je okrepil, kar je še dodatno spodbudilo že tako visoke cene na finančnih trgih, je pojasnil De Guindos. "Koncentracija trga med peščico velikih ameriških tehnoloških podjetij in njihova medsebojna povezanost sta se hkrati poglobili, zaradi česar so trgi izpostavljeni tveganjem morebitnih pretresov za njihove poslovne modele, povezane z umetno inteligenco," je dejal podpredsednik ECB.
Vlagatelje v zadnjem času skrbijo visoke cene delnic ameriških tehnoloških podjetij, kot so Nvidia, Amazon, Google in Microsoft. Zaradi svoje ogromne tržne kapitalizacije imajo ta podjetja tudi pomemben delež v večjih indeksih, ki so priljubljeni pri zasebnih vlagateljih.
De Guindos: "Če bi prišlo do nenadnih padcev trgov, bi se lahko pod pritiskom znašle bilance nebančnih finančnih posrednikov v evrskem območju."
Po besedah de Guindosa se je sicer negotovost glede trgovinske politike zmanjšala po poznejših trgovinskih sporazumih med ZDA in več njihovimi glavnimi trgovinskimi partnericami, trgi pa so svojo pozornost nekoliko preusmerili od tveganja takojšnjega zaostrovanja geopolitičnih napetosti k dolgoročnim gospodarskim in finančnim učinkom tarif in trgovinskih trenj.
"Čeprav se je negotovost v drugi polovici leta delno zmanjšala, ostaja osrednja značilnost današnjega časa. Čeprav se je bilo mogoče izogniti veliki trgovinski vojni, so škodljivi prelivi zunaj trgovinske sfere znova postavili v ospredje tveganja za finančno stabilnost," ocenjujejo pri ECB.
Ob tem dodaja de Guindos, da so v evrskem območju nekatere države še vedno obremenjene z visokimi ravnmi dolga, pri čemer se pričakuje, da bodo visoki proračunski primanjkljaji vztrajali tudi v prihodnjih letih. Poleg tega proračunom držav pretijo številnimi srednje- in dolgoročnimi izzivi, med drugim s potrebo po občutnem povečanju obrambne porabe v luči novega cilja Nata. "Tako bi lahko fiskalni zdrsi in neskladnost z novimi fiskalnimi pravili EU postavili na preizkušnjo zaupanje vlagateljev, zlasti v državah s krhkejšim političnim okoljem," meni de Guindos.
Trgovinska trenja in nedavna krepitev tečaja evra so povečali pritiske na podjetniški sektor, ki se že sooča z umirjenim povpraševanjem in visokimi stroški dolga. "Na tarifno občutljive in izvozno usmerjene panoge, kot je predelovalna industrija, odpade velik delež dodane vrednosti, kreditov in zaposlitve. Šoki, ki prizadenejo te panoge, lahko imajo širše posledice," poudarja de Guindos.
Zasebni trgi so po njegovih besedah močno rasli in zdaj obsegajo več kot 700 milijard evrov sredstev. Še vedno so majhni v primerjavi z bančnim sektorjem, ki ima približno 30 tisoč miliard evrov sredstev, in ostajajo precej manjši od svojih severnoameriških ekvivalentov.
"Vendar lahko neugodni gospodarski šoki sprožijo porast podjetniških neplačil, popravke vrednotenj in izgube za zasebne sklade ter njihove vlagatelje," dodaja de Guindos. Ranljivosti za finančno stabilnost ostajajo povišane, dodaja.
.webp){kind=icon}
