V evrskem območju se je v prvem letošnjem četrtletju nadaljevala stagnacija ekonomske aktivnosti, inflacija pa se še naprej postopoma znižuje, so pokazali podatki Evropske centralne banke. "Ker trenutna raven ključnih obrestnih mer ECB pomembno prispeva k zniževanju inflacije k dvoodstotnemu cilju, smo se člani Sveta ECB odločili, da jih ohranimo nespremenjene," je v izjavi zapisal slovenski guverner Boštjan Vasle. Nadaljnji koraki bodo po njegovih besedah še naprej odvisni od aktualnih razmer.
"Pri tem ostajajo ključne prihodnje analize inflacijskega izgleda, gibanja osnovne inflacije in jakosti učinkovanja ukrepov. Če bodo te utrdile našo oceno, da se inflacija vzdržno približuje cilju, bi to pomenilo, da bodo razmere primerne za začetek rahljanja restriktivno naravnane denarne politike," je navedel Vasle.
Tri ključne obrestne mere so ostale nespremenjene pri 4,5 odstotka (osrednja obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja), 4,75 odstotka (obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila) in štirih odstotkih (depozitna obrestna mera, po kateri banke nalagajo sredstva pri centralnih bankah območja z evrom).
Preberi še
Mnenje analitika: Junijsko znižanje obresti ECB je že dejstvo
Objavljano mnenje analitika Bloomberg Adria po zadnji odločitvi ECB o višini obresti.
11.04.2024
Po pričakovanjih: ECB obresti pustila nespremenjene
Inflacija se umirja, a Lagarde skrbi le 0,6-odstotna gospodarska rast evroobmočja.
11.04.2024
Razhajanje med ZDA in EU: Bo dolar letos znova premagal evro?
Krepijo se napovedi, da bo evro letos padel na pariteto z dolarjem.
09.04.2024
Anketa ECB: Evropska podjetja pričakujejo, da se bo rast plač umirila
Podjetja: Gospodarski obeti glavni dejavnik, ki ovira razpoložljivost financiranja.
08.04.2024
Ključen bo junij
Na finančnih trgih se ohranja pričakovanje, da se bodo ključne obrestne mere ECB pričele zniževati junija. "Od zadnjega zasedanja Sveta ECB so zahtevane donosnosti državnih papirjev evrskega območja ostale na podobnih ravneh, medtem ko so se na zasebnih segmentih ponekod celo znižale, in sicer na račun nižjih premij za tveganje, ki jih vlagatelji zahtevajo za nakup obveznic zasebnih izdajateljev," pojasnjuje Vasle.
K slednjemu je po njegovih besedah pripomoglo široko zasnovano prepričanje na finančnih trgih, da bo gospodarstvo evrskega območja postopno okrevalo, k čemur bo dodatno pripomoglo rahljanje pogojev financiranja, ki ga prinaša pričakovano nižanje ključnih obrestnih mer. Tudi delniški indeksi so marca ponovno porasli, pri čemer je najbolj izstopal bančni segment.
Predsednica ECB Christine Lagarde je v izjavi po zasedanju poudarila, da bo imela ECB junija pred odločitvijo o morebitnem znižanju obresti veliko več podatkov in boljše projekcije. "Upamo, da bodo informacije potrdile, da se inflacija spušča proti ciljni ravni," je povedala Lagarde.
Stagnacija in ohlajanje inflacije
Glede na kazalnike se je v evrskem območju stagnacija ekonomske aktivnosti nadaljevala tudi v letošnjem prvem četrtletju, navaja Vasle. Predelovalne dejavnosti se še naprej soočajo z upadanjem aktivnosti, storitvene dejavnosti pa so se vrnile k rasti.
Sestavljeni kazalnik PMI za evrsko območje se je marca po devetih mesecih negativnih izgledov ponovno vrnil v območje skromne rasti, v prihodnost usmerjeni kazalniki pa ob tem nakazujejo, da naj bi se okrevanje ekonomske aktivnosti nadaljevalo tudi v prihodnje. Brezposelnost ostaja zgodovinsko nizka, čeprav so razvidni znaki postopnega umirjanja povpraševanja po delovni sili.
Inflacija se je marca v evrskem območju glede na prvo oceno Eurostata nadaljnje znižala na 2,4 odstotka. K temu je v največji meri prispevala nižja rast cen hrane, ki je bila z 2,7 odstotka najnižja po novembru 2021. Osnovna inflacija se je medtem upočasnila na 2,9 odstotka, pri čemer pa jo na povišanih ravneh ohranja visoka storitvena inflacija. Ta še naprej odraža predvsem prehajanje povišane rasti stroškov dela.