Inflacija v evrskem območju se je okrepila - kaj bo naredila ECB z obrestnimi merami?

Inflacija v evrskem območju se je julija okrepila, potem ko je propad premirja med ZDA in Iranom povzročil rast cen nafte. To je še utrdilo pričakovanja, da bo morala Evropska centralna banka znova zvišati obrestne mere.

Cene življenjskih potrebščin so se julija na letni ravni zvišale za 2,9 odstotka, potem ko je inflacija junija znašala 2,8 odstotka, je v petek objavil Eurostat. Podatek je skladen z mediano napovedi ekonomistov, ki jih je anketiral Bloomberg, in sledi višji od pričakovane inflaciji v Franciji in Španiji.

V 21 državah evrskega območja so se cene energentov julija zvišale za 10 odstotkov. Pospešila se je tudi rast cen storitev in temeljne inflacije, ki ne vključuje bolj nestanovitnih postavk, kot sta energija in hrana.

Podatki so bili objavljeni teden dni po tem, ko je Svet Evropske centralne banke prvič po daljšem obdobju prekinil cikel zviševanja obrestnih mer. S tem so si oblikovalci denarne politike vzeli več časa za oceno, kako bo zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu vplivalo na inflacijo in gospodarsko rast v evrskem območju. Ekonomisti in vlagatelji zdaj večinoma pričakujejo novo zvišanje obrestnih mer septembra, potem ko je ECB junija ključne obrestne mere zvišala za četrt odstotne točke.

"Današnji podatki skupaj z dogajanjem na Bližnjem vzhodu v juliju jasno kažejo, da je ECB na poti k novemu zvišanju obrestnih mer septembra," je dejal Kamil Kovar, vodja napovedi za evrsko območje pri Moody's Analytics.

Po objavi podatkov so nemške državne obveznice izničile začetne dobičke in nekoliko izgubile vrednost, donosnost desetletne obveznice pa se je zvišala za eno bazično točko, na 3,16 odstotka. Denarni trgi še naprej približno 90-odstotno verjetnost pripisujejo septembrskemu zvišanju obrestnih mer za četrt odstotne točke, hkrati pa so nekoliko povečali pričakovanja glede nadaljnjega zaostrovanja denarne politike do konca leta.

Pred odločitvijo na septembrskem zasedanju bodo morali predstavniki ECB preučiti še en sklop inflacijskih podatkov za avgust ter nove gospodarske napovedi, ki jih pripravljajo strokovne službe centralne banke.

Predsednica ECB Christine Lagarde je prejšnji teden poudarila, da se banka še ni zavezala k nobenemu konkretnemu ukrepu, vendar nekateri njeni kolegi s svojimi izjavami že precej jasno nakazujejo smer prihodnje denarne politike.

Avstrijski predstavnik v svetu ECB Martin Kocher je v petek opozoril, da "negotovost in nestanovitnost ostajata visoki".

To sledi izjavi litovskega člana sveta ECB Gediminasa Simkusa, ki je dejal, da je verjetnost zvišanja obrestnih mer "precej večja" kot možnost njihove nespremenjenosti. Njegov slovaški kolega Peter Kazimir je šel še korak dlje in ocenil, da bo morala ECB obrestne mere zvišati vsaj še enkrat, "tudi če se razmere nekoliko izboljšajo".

Za zdaj so signali z Bližnjega vzhoda mešani. Ladijski promet skozi Hormuško ožino se je v zadnjem času okrepil, čeprav sta ZDA in Iran znova izmenjala zračne napade. Cene nafte so sicer padle pod 100 dolarjev za sod, vendar ostajajo povišane.

Medtem je raziskava ECB pokazala, da naj bi se rast plač, ki jo oblikovalci denarne politike pozorno spremljajo zaradi tveganja, da bi višji stroški energije povzročili trajnejšo inflacijo, nadaljevala vse do začetka leta 2027.

Kljub temu se je gospodarstvo evrskega območja za zdaj izkazalo za precej odpornejše, kot so pričakovali. Gospodarska aktivnost se je v drugem četrtletju povečala najhitreje v več kot letu dni in dvakrat bolj, kot so napovedovali analitiki. Rast so zabeležile tudi vse štiri največje članice območja.