Razmah tokenizacije na Wall Streetu odpira razpravo o tveganjih

Za vsako borzno transakcijo stoji veriga posrednikov in skrbnikov evidenc, o katerih večina vlagateljev le redko razmišlja. Med njimi so seveda borzni posredniki, pa tudi klirinške hiše in skrbniške institucije. Kaj pa, če bi namesto njih celoten postopek potekal na verigi blokov (v tujini boste zasledili izraz blockchain), enaki vrsti digitalne evidence, ki poganja kriptovalute?

Zagovorniki menijo, da bi pretvorba delnic v digitalne žetone lahko sčasoma omogočila hitrejšo poravnavo poslov in nižje stroške za vlagatelje, hkrati pa olajšala trgovanje z delnimi deleži delnic ter celo omogočila neprekinjeno, 24-urno trgovanje. V najpreprostejši obliki tokenizacija pomeni ustvarjanje digitalne različice delnice, ki obstaja vzporedno z delnico, s katero se trguje na tradicionalnih borzah. Nekateri podporniki menijo, da bi lahko žetoni v prihodnje ponudili še več – v sredstva bi bilo mogoče vgraditi programsko kodo, ki bi avtomatizirala določene transakcije ali določala pravila glede njihovega prenosa.

Nekoč nišna veja kriptosveta, tokenizacija, je v zadnjem času pritegnila nekatere največje igralce v finančni industriji. Tudi tradicionalni posredniki želijo sodelovati pri razvoju nove tehnologije. JPMorgan Chase, Citigroup, Bank of New York Mellon, Nasdaq in New York Stock Exchange že preučujejo projekte tokenizacije in sisteme poravnave poslov na osnovi verige blokov. Tudi Depository Trust & Clearing Corporation, najpomembnejša klirinška hiša in skrbnik evidenc na Wall Streetu, je sredi julija zaključila pilotni program, v katerem je delnice, ameriške državne obveznice in sklade ETF pretvorila v digitalne žetone.

Po podatkih analitične platforme RWA.xyz se je tržna vrednost tokeniziranih tradicionalnih sredstev od avgusta 2025 približno podvojila in dosegla okoli 37 milijard dolarjev. To je še vedno zanemarljiv znesek v primerjavi z več tisoč milijardami dolarjev vrednim trgom vrednostnih papirjev. Vendar je hitra rast pritegnila pozornost ne le Wall Streeta, temveč tudi institucij, ki skrbijo za stabilnost finančnega sistema in tržne infrastrukture.

Kako deluje tokenizacija?

Tokenizirani vrednostni papir je digitalno potrdilo, ki dokazuje lastništvo drugega sredstva, na primer delnice, obveznice ali celo zasebnega posojila. Obstaja na verigi blokov, kjer so vse transakcije javno vidne in jih je mogoče enostavno preveriti. Ključno vprašanje pa je, kako je takšen žeton povezan z osnovnim sredstvom.

Nedavno pojasnilo ameriške komisije za vrednostne papirje in borzo (SEC) opisuje več možnih oblik tokenizacije. Podjetje lahko na primer izda delnice ali obveznice neposredno v obliki digitalnih žetonov, pri čemer je lastništvo žetona enakovredno lastništvu običajnega vrednostnega papirja. Glavna razlika je zgolj v načinu vodenja evidence.

Obstajajo pa tudi druge možnosti, ki vključujejo tretje osebe. Posrednik lahko hrani izvirno sredstvo in nato izda žeton, ki predstavlja posredno lastništvo tega sredstva. Še bolj zapleten pristop pa je, da finančna institucija izda žetone, ki predstavljajo zgolj pogodbeno ekonomsko izpostavljenost vrednosti sredstva. Takšni žetoni so podobni izvedenim finančnim instrumentom oziroma zamenjavam (swapom), s katerimi se že danes trguje na tradicionalnih finančnih trgih.

Kaj se zgodi, če se tokenizacija uveljavi?

S tem ko bi tokenizacija povečala konkurenco na tradicionalnih finančnih trgih, bi lahko znižala stroške poslovanja in pospešila razvoj novosti, kot je neprekinjeno 24-urno trgovanje. Toda nekateri oblikovalci politik in strokovnjaki za finančne trge opozarjajo, da bi lahko prehiter razvoj prinesel tudi nova tveganja. Mednarodni denarni sklad (MDS ali v izvirniku IMF) je v aprilskem poročilu opozoril, da bi lahko tokenizacija celo pospešila razvoj finančnih kriz. Sedanja ureditev namreč temelji na časovnih zamikih pri poravnavi poslov in omejenih trgovalnih urah, kar regulatorjem omogoča, da pravočasno ukrepajo.

Dodatna skrb je povezana z možnostjo, da bi se s tokeniziranimi sredstvi trgovalo neprekinjeno, medtem ko bi bili drugi finančni trgi zaprti. To bi lahko med vikendi, prazniki ali ponoči, ko je trgovanje manj likvidno, povzročilo večje razlike v cenah in težave z likvidnostjo.

Zagovorniki tokenizacije na drugi strani poudarjajo, da je prav to njen glavni namen – omogočiti trgom, da se na tveganja odzovejo v realnem času. Če se bo tokenizacija še naprej širila, se bo razprava vse bolj vrtela okoli vprašanja, ali večja hitrost in decentralizacija finančne trge naredita odpornejše – ali pa bolj ranljive.