Podjetja v evrskem območju pričakujejo, da se bo rast plač upočasnila, je pokazala anketa Evropske centralne banke (ECB), kar centralnim bankirjem daje žarek upanja, da se inflacija približuje dvoodstotnemu cilju. V naslednjih 12 mesecih naj bi se plače povečale za 3,8 odstotka, medtem ko so v novembrski anketi napovedali 4,5-odstotno rast. Pričakovanja glede prodajnih cen so padla še močneje - s 4,5 na 3,3 odstotka.
Rast plač je ključna spremenljivka za člane Sveta ECB pri odločitvi za znižanje obrestnih mer. Na splošno se napoveduje, da bodo na srečanju v četrtek ostali pri projekciji, da bo prvo znižanje obrestnih mer junija, ko bo na voljo več podatkov, da se pritiski na plače zmanjšujejo.
Inflacijska pričakovanja podjetij so se znižala: mediana pričakovanj glede višine inflacije v enem letu je bila pri 3,4 odstotka, v treh in petih letih pa pri treh odstotkih. V podjetjih pa ob tem menijo, da so tveganja za inflacijske obete v naslednjih petih letih obrnjena navzgor in ne navzdol.
Preberi še
Holzmann ECB: Če junija znižamo obrestne mere, upamo, da nam bo sledil tudi Fed
Evropska centralna banka bi lahko že junija začela zniževati obrestne mere. Inflacija je namreč padla hitreje od pričakovanj, vendar bo veliko odvisno od Feda, je dejal Robert Holzmann iz ECB.
03.04.2024
EU: Inflacija 2,4-odstotna
Po prvi oceni Eurostata je bila splošna inflacija v evrskem območju marca 2,4-odstotna.
03.04.2024
'Z nemškega vidika ni razloga, zakaj ECB ne bi znižala obrestnih mer'
Manj nemških podjetij načrtuje dvig cen, in sicer predvsem v panogah, povezanih s potrošnjo
02.04.2024
Villeroy opozarja pred prepoznim nižanjem obrestnih mer
Villeroy je v majhni skupini, ki še ni povsem izključila možnosti nižanja obrestnih mer aprila.
29.03.2024
Anketa ECB je sicer tudi pokazala, da so se pogoji financiranja v prvem četrtletju 2024 dodatno zaostrili, vendar precej manj kot v četrtem četrtletju 2023. Delež podjetij, ki so poročala o povečanju obrestnih mer za bančna posojila, se je močno zmanjšal, in in sicer je s 75 upadlo na 43 odstotkov.
Ob tem imajo podjetja tudi manjše potrebe po bančnih posojilih, medtem ko je manj podjetij poročalo o zmanjšanju razpoložljivosti bančnih posojil. V prihodnosti so podjetja postala bolj optimistična glede razpoložljivosti bančnih posojil v naslednjih treh mesecih.
Podjetja so menila, da so splošni gospodarski obeti glavni dejavnik, ki ovira razpoložljivost financiranja, čeprav nekoliko manj kot v prejšnjem krogu raziskave. Tako je menila četrtina vprašanih, medtem ko je bilo novembra takih slaba tretjina.
V igri tudi čakanje na september?
Tudi če predsednica ECB Christine Lagarde na četrtkovem srečanju naj ne bi govorila o prvem znižanju obrestnih mer kasneje kot junija, razprava o tem že poteka. Grk Yannis Stournaras je bil najbolj jasen glede naklonjenosti dvema zaporednima znižanjema pred avgustovskimi poletnimi počitnicami. Član izvršnega odbora ECB Piero Cipollone pa je dejal, da obstaja možnost za "hitro" znižanje obrestnih mer kljub močnemu povečanju plač.
Edward Scicluna z Malte in guverner francoske centralne banke Francois Villeroy de Galhau sta med tistimi, ki ta teden ne izključujejo začetka monetarnega sproščanja. Drugi, kot je portugalski guverner Mario Centeno, so poudarili, da so nižji stroški izposojanja potrebni za preprečitev škode šibkemu gospodarstvu evrskega območja.
Nihče od ekonomistov, ki jih je anketiral Bloomberg, ne pričakuje začetka monetarnega sproščanja v četrtek. Na splošno napovedujejo, da se bo zniževanje obrestnih mer začelo junija. Ob tem pa je predsednik Bundesbank Joachim Nagel dejal vlagateljem, naj ne sklepajo, da se bo po prvem rezu enako zgodilo na vsakem naslednjem sestanku.