Evropska centralna banka (ECB) bo letos štirikrat znižala obrestne mere, saj se bo inflacija ohlajala hitreje, kot je bilo sprva pričakovano, kaže Bloombergova anketa med ekonomisti. Prvič naj bi obrestne mere znižala junija, nato pa septembra, oktobra in decembra.
Vsako znižanje naj bi prineslo 25 bazičnih toč nižjo ključno obrestno mero, ki bo decembra pri treh odstotkih. To je eno znižanje več, kot je bilo napovedano v anketi iz prejšnjega meseca, vendar še vedno bolj zadržano od šestih znižanj, kot so najprej predvidevali ekonomisti.
ECB je trenutno zadržana, saj čaka, kako bo deset zvišanj obrestnih mer, sprejetih od sredine leta 2022, vplivalo na gospodarstvo. Guvernerji v ECB se osredotočajo zlasti na gibanje plač v prvi polovici leta 2024, da bi potrdili, da naraščajoči stroški dela ne bodo preprečili upočasnitve inflacije do ciljne ravni pri dveh odstotkih.
Preberi še
Vujčić, ECB: Na trgu so glede nižanja obrestnih mer preveč optimistični
Od ostalih uradnikov ECB je mogoče razbrati, da je prvo znižanje pred sredino leta malo verjetno.
11.01.2024
Podpredsednik ECB: 2024 evroobmočju prinaša upočasnitev ohlajanja inflacije
ECB pri inflaciji previdna: Tempo inflacijskega ohlajanja se bo v letu 2024 upočasnil.
10.01.2024
Kdo, kdaj in za koliko bo spremenil obrestne mere letos?
Vodnik po napovedih glede gibanja obrestnih mer centralnih bank letos.
11.01.2024
Euribor je padel na glavo, najnižji je 12-mesečni, najvišji pa trimesečni
Kaj razkriva gibanje 12-mesečnega euriborja?
08.01.2024
Ekonomisti zdaj pričakujejo hitrejše ohlajanje rasti cen; inflacija naj bi do konca leta upadla na 2,3 odstotka. To je v primerjavi z decembrsko anketo popravek navzdol za 0,3 odstotne točke. Ob tem ekonomisti opozarjajo, da bi lahko v zadnjem četrtletju ponovno narasla.
Takšen scenarij je v skladu z opozorili predstavnikov ECB, ki menijo, da se lanska upočasnitev rasti cen življenjskih potrebščin ne bo nadaljevala v letu 2024, deloma tudi zato, ker vlade postopoma ukinjajo pomoč, namenjeno reševanju visokih življenjskih stroškov. Osnovna stopnja inflacije, ki odšteva nihajne komponente, vključno z energenti in hrano, naj bi bila letos nižja, leta 2025 pa nekoliko višja, vendar naj bi ostala nad ciljem ECB, ki je 2,2 odstotka.
Član izvršilnega odbora Evropske centralne banke (ECB) Philip Lane je sicer prepričan, da bi ECB s prehitrim rezom v obrestne mere lahko škodovala sama sebi. "Lažna zora in prehitra ponovna kalibracija sta lahko samouničujoči," je Lane povedal za časnik Corriere della Sera v intervjuju, objavljenem v soboto.
"Zgodovina epizod visoke inflacije nam pove, da prehitra normalizacija centralnih bank, preden je težava zares premagana, prinese nov inflacijski val in še eno zviševanje obrestnih mer. To bi bil res slab scenarij," meni glavni ekonomist ECB.
.webp){kind=icon}
Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...