Vujčić, ECB: Na trgu so glede nižanja obrestnih mer preveč optimistični

Leto 2023 se je decembra končalo z inflacijo malo pod tremi odstotki. Povečanje decembra je bilo pričakovano zaradi umika nekaterih ukrepov energetske draginje. Inflacija v evrskem območju je bila oktobra 2022 več kot 10-odstotna, v začetku leta 2023 pa 8,6-odstotna. Gospodarska aktivnost v evrskem območju pa peša. V tretjem trimesečju 2023 se je nekoliko upočasnila. Kazalniki kažejo na krčenje gospodarstva tudi decembra, kar veča možnost tehnične recesije v drugi polovici leta 2023 in so ob slabi obeti, je v sredo povedal podpredsednik ECB Luis de Guindos.

Danes je svoj namig iz ECB v intervjuju za Reuters povedal še hrvaški guverner in član sveta ECB Boris Vujčić je povedal, da se nagiba znižanju temeljnih obrestnih mer za četrtino odstotne točke, ko bo ECB začela s postopkom sproščanja denarne politike: "V idealnem primeru je moj pogled na obrestne mere ta, da jih znižamo 25 bazičnih točk." Ni izključil znižanja za 50 bazičnih točk: "Če podatki upravičujejo takšno ukrepanje." Dodal je, da bi bilo takšno ukrepanje primerno le, če bi gospodarstvo delovalo veliko slabše od trenutno predvidenega mehkega pristanka.

ECB na zadnjih dveh monetarnih srečanjih ključnih obrestnih mer ni spreminjala. Večina oblikovalcev politik poskuša ublažiti pričakovanja na agresivno znižanje obrestnih mer, ki ga pričakujejo na borzah. Pričakovanj so se v zadnjih dneh malce ohladila, potem ko je članica izvršnega odbora ECB Isabel Schnabel povedala, da so pogovori o rahljanju denarne politike preuranjeni. Današnja izjava Vujčića pa je znova spodbudila trge v smeri večjega nižanja. Do konca leta na trgih pričakujejo šest nižanj ključnih obrestnih mer za četrtino odstotne točke oziroma za 1,5 odstotne točke. Prvo nižanje naj bi prišlo meseca aprila.

Donosnost na nemške dvoletne obveznice, ki so med najbolj na spremembe v denarni politiki – so 4 bazične točke nižji pri 2,61 odstotka in so pripravljene na največji padec v več kot enem tednu, je poročal Bloomberg. Vujčić je ponovil svoje mnenje, da so na trgu preveč optimistični in da bosta hitrost in čas znižanja obrestnih mer odvisna od podatkov. Od ostalih uradnikov ECB je mogoče razbrati, da je prvo znižanje pred sredino leta malo verjetno.

Namesto da bi hiteli z zniževanjem obrestnih mer, so oblikovalci politik pri ECB – vključno z Vujčićem – dejali, da raje čakajo na podatke o plačah, ki bi lahko potrdili njihovo prepričanje, da se bo inflacija naslednje leto vrnila na ciljna dva odstotka. "Vsekakor želimo videti pogajanja o plačah v prvem četrtletju," je dejal. "Ker je vpliv cen energije in hrane na inflacijo skoraj izginil, je zdaj vse odvisno od domače inflacije, storitev, kar je v veliki meri odvisno od gibanja plač." Po strmi upočasnitvi se je rast cen življenjskih potrebščin v gospodarstvu 20 držav decembra pospešila in medletno dosegla 2,9 odstotka.