Viharno na trgu obveznic: ameriška 10-letna najvišje po letu 2007

Zadnji mesec smo bili priča upadanju vrednosti državnih obveznic, s tem pa se je povečala njihova donosnost. To je povzročilo, da se države vse dražje zadolžujejo. Večja donosnost državnih obveznic pa ne pomeni nič dobrega za delnice, posojilojemalce in podjetja. Kaj povzroča vihar na obvezniškem trgu?

Spoznanje, da bodo obrestne mere višje dlje

Razprodajo državnih obveznic so spodbudili vlagatelji, ki pričakujejo, da bodo svetovne centralne banke ključne obrestne mere ohranile na višji ravni dlje časa, kot so sprva pričakovali. S tem nadaljujejo boj proti inflaciji. Z rastjo ključnih obrestnih mer pa se krepijo tudi pričakovanja vlagateljev glede donosnosti na obveznice. To jih zelo pogosto spodbudi, da prodajo obveznice, ki jih imajo trenutno v lasti, in kupijo novoizdane obveznice z višjimi obrestmi. Prodaja obveznic znižuje njihovo ceno. Ko se donosi povečajo, cene obveznic upadejo.

Trenutno cene državnih obveznic upadajo, s tem pa rastejo donosi: donosnost na ameriško 30-letno državno obveznico je v torek zrasla na pet odstotkov, kar je prvič po letu 2007. Tudi donosnost na 30-letni obveznici Združenega kraljestva se je ta teden povzpela do petih odstotkov, kar je najvišje po več kot 20 letih. Donosnost na dolgoročne nemške obveznice je dosegla ravni, ki smo jim bili nazadnje priča leta 2011, ko je po Evropi razsajala dolžniška kriza.  Donosnost italijanske 10-letne obveznice je v sredo približala petim odstotkom, kar je največ po letu 2012. 

V sredo se je nevarno blizu donosnosti petim odstotkom začela bližati tudi ameriška 10-letna obveznica. Tako visokih ravni ni dosegla od finančne krize. V zadnjem mesecu je zrasla za 45 bazičnih točk, v zadnjem letu pa za 96. Gibanje 10-letne ameriške obveznice se pozorno spremlja, saj je kazalnik zaupanja vlagateljev. Obstaja skrb, da bodo cene obveznic še naprej upadale, ker bi trgovci želeli zmanjšati svoje izgube.

Ameriška 10-letna obveznica od leta 2020 upadla za 46 odstotkov

Ameriške 10-letne obveznice so po podatkih, ki jih je zbral Bloomberg, od marca 2020 upadle za 46 odstotkov. To je le malo manj od 49-odstotnega upada ameriških delnic po poku balona Dotcom. Upad 30-letnih obveznic je bil še izrazitejši, saj je donosnost upadla za 53 odstotkov, kar se je približalo 57-odstotnemu upadu delnic iz finančne krize. Velike izgube so jasen opomin na tveganja, ki ga prinaša kopičenje v obveznicah z daljšim datumom, kjer so cene najbolj občutljive na spremembe obrestnih mer, poroča Bloomberg.

Višji stroški izposojanja za daljši čas pomenijo, da se bodo finančni pogoji zaostrili tudi brez nadaljnjega ukrepanja centralnih bank, še piše Bloomberg. Banke običajno uporabljajo donosnost obveznic za določanje cen posojil. V ZDA obrestne mere posojil običajno sledijo donosnosti 10-letnih obveznic.

Grožnja delnicam

Naraščajoči donosi državnih obveznic grozijo tudi delnicam. Te običajno izgubijo vrednost, ko se donosnost državnih obveznic poveča. Vlagatelji lahko dosežejo večje donose in stabilen dohodek iz manj tveganih sredstev. Če za primerjavo vzamemo donosnost na ameriško 10-letno državno obveznico, ima s 4,78 odstotka več kot dvakrat večji donos od povprečne letne dividende, ki jo izplačajo podjetja, ki sestavljajo ameriški indeks S&P 500, je poročal CNN. Po odstranitvi inflacije je donosnost skoraj 2,5 odstotka, kar zmanjšuje privlačnost skoraj vseh drugih sredstev, še piše Bloomberg.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar