Leto dni dvigov obresti ECB: Država stavi na 10-letne obveznice

Pred letom dni je začela Evropska centralna banka agresivno dvigovati ključne obrestne mere, da bi ukrotila visoko inflacijo. Dvigi obrestnih mer pomenijo tudi višje stroške zadolževanja držav. "Strošek državnega proračuna za obresti se sicer zvišuje, vendar v odstotku BDP v srednjeročnem obdobju ostaja stabilen," pravijo na ministrstvu za finance.

Podatki kažejo, da dolg države v nominalnem znesku z leti narašča, v lanskem letu je znašal 41,2 milijarde evrov, vendar kot odstotek BDP v zadnjih treh letih pada. Torej BDP v nominalnem znesku raste hitreje kot raste dolg.

Obrestne mere ECB so se v zadnjem letu iz območja med 0 do 0,75 odstotka v korakih postopoma zvišale na 3,5 do 4,25 odstotka. "Okoliščine, v katerih države in drugi izdajatelji izvajajo svoje programe financiranja, so se glede na preteklo okolje bistveno spremenile že v letu 2022. Zahtevan donos na državne obveznice Slovenije se je zvišal, vendar predvsem zaradi zvišanja referenčne obrestne mere, ki je enaka za vse države," pravijo na finančnem ministrstvu.

Zahtevan donos se je podvojil

Dodatno izdajatelji plačujejo kreditni pribitek, ki za Slovenijo predstavlja okoli deset odstotkov stroška financiranja. "Kreditni pribitek je ostal za Slovenijo v okoliščinah novih monetarnih razmer relativno stabilen," sporočajo iz ministrstva za finance.

Zahtevan donos za slovensko desetletno obveznico se je v zadnjem letu skoraj podvojil. Konec julija 2022 je zahtevana donosnost znašala približno 1,9 odstotka, letos februarja pa 3,8 odstotka, sedaj pa se giblje nekoliko pod 3,4 odstotka.

Zahtevani donosi evropskih držav so se v zadnjem letu poviševali v skladu z ECB politiko dvigovanja ključne in depozitne obrestne mere, pojasnjuje Rok Makovec, vodja oddelka trgovanja pri Novi KBM.

Države so si zagotovile denar na dolgi rok

Po njegovih besedah je z vidika zadolževanja držav veliko bolj pomemben kreditni pribitek nad srednjo obrestno zamenjavo (mid SWAP). "Pribitki evropskih držav še vedno delujejo zelo robustno in se v obdobju hitrega zviševanja centralno bančnih obrestnih mer niso pretirano poviševali."

Poleg tega so države v deset let trajajočem obdobju nizkih obrestnih mer pomembno podaljšale trajanje svojega dolga (duration) in znižale povprečno obrestno mero dolga (nižja izplačila obresti na letnem nivoju), pravi Makovec.

Zaradi negotovosti glede geopolitičnih in gospodarskih razmer, inflacije in s tem povezanega ravnanja ECB je direktorat za zakladništvo "pripravljen na različne scenarije glede gibanja obrestne mere." Ocenjujejo, da 10-letna ročnost državnega dolga v trenutnih tržnih razmerah predstavlja najboljše razmerje med stroškom financiranja in tveganji.

Zdi se, da se ob sedanji visoki inflaciji države na dolgi rok pravzaprav zadolžujejo po realno negativnih obrestih. "Trenutna nadpovprečna inflacija je res višja od stroškov zadolževanja države, vendar ta teza ne zdrži na dolgi rok. Primarni mandat ECB je stabilnost cen in ciljna inflacija okoli dva odstotka dolgoročno," je pojasnil Makovec.

Slabša likvidnost in višji kuponi

V območju EU velja nemška obveznica za referenčno (najmanj tvegano), po kateri se merijo vse ostale obveznice, a so zahtevani donosi na slovensko dvoletno obveznico celo nižji od zahtevanih donosov za nemško dvoletno obveznico.

"Razloge za relativno nizke donose kratkoročnih slovenskih obveznic v primerjavi z referenčnimi nemškimi obveznicami primerljivih ročnosti je predvsem slabša likvidnost kratkoročnih slovenskih obveznic in pa visoki kuponi, ker gre za relativno stare izdaje," pojasnjuje Makovec.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar