ECB se ne mudi dodatno dvigniti obrestnih mer

Evropska centralna banka se prihodnji mesec ne mudi z novim dvigom obrestnih mer, saj so prizadevanja za mir na Bližnjem vzhodu znižala cene nafte in zmanjšala inflacijska tveganja, je dejal član Sveta ECB Martins Kazaks.

Napredek pri končanju spopadov je po besedah latvijskega predstavnika oslabil argumente za nadaljnje zaostrovanje denarne politike. V intervjuju v portugalski Sintri je branil junijsko odločitev ECB, da prvič po letu 2023 zviša stroške zadolževanja.

"Videli bomo, kaj bodo pokazali podatki," je dejal ob robu letnega simpozija ECB, ko so ga vprašali o nadaljnjih potezah glede obrestnih mer. "Trenutno je še prezgodaj reči, kaj bomo storili julija, kaj šele septembra. Vendar se je nujnost zaporednih dvigov obrestnih mer občutno zmanjšala."

Kazaks se tako pridružuje številnim predstavnikom ECB, ki opozarjajo, da pri boju proti inflaciji ne gre popuščati, hkrati pa izražajo določeno prepričanje, da je najhujši del šoka, povezanega z Iranom, morda že za nami. Cenovni pritiski so se junija verjetno umirili, učinki štirih mesecev višjih cen energentov pa so ostali omejeni.

"Trenutno ni potrebe po odločnem odzivu na inflacijo," je dejal Kazaks. "Šok je bil doslej majhen, brez tveganj nelinearnih učinkov in večjih sekundarnih posledic na trgu dela."

Kljub temu ekonomisti in trgovci še vedno stavijo na nadaljnje zaostrovanje denarne politike.

Kazaks je nakazal, da se ta pričakovanja morda ne bodo uresničila, čeprav je poudaril pomen odločanja na podlagi novih gospodarskih podatkov in sprejemanja odločitev na vsakem zasedanju posebej. "Če se bodo razmere izboljšale, verjetnost, da obrestnih mer ne bomo več zvišali, ni enaka nič," je dejal.

Zavrnil je tudi ocene, da je bil junijski dvig obrestnih mer napaka.

"Če kdo meni, da je bila junijska odločitev morebitna napaka denarne politike, se s tem ne strinjam,« je dejal in zvišanje označil za »premišljen in trden odziv na skoraj štiri mesece visokih cen energentov".