Investitorji lahko od začetka junija dalje vsak dan trgujejo z državnimi zakladnimi menicami in obveznicami tudi na Ljubljanski borzi, saj je Nova KBM postala vzdrževalec likvidnosti za državne dolžniške instrumente. Do nedavnega so namreč lahko vpisovali zakladne menice le na primarnem trgu (na dan avkcije), sedaj pa imajo možnost nakupa in prodaje teh tudi na sekundarnem trgu, torej pred samo dospelostjo.
To lahko stori tako pravna kot fizična oseba, ki ima odprt trgovalni račun pri katerikoli banki ali borznoposredniški hiši. Če poenostavimo: postopek je praktično isti kot denimo pri delnici Krke, vlagatelj namreč odda naročilo za prodajo oziroma nakup, z dolžniškim vrednostnim papirjem pa lahko trguje kdorkoli, ki ima dostop do borze.
"S tovrstno kotacijo izbranih dolžniških vrednostnih papirjev lahko podjetja in fizične osebe presežna sredstva oplemenitijo z naložbo v državne vrednostne papirje različnih ročnosti, kar je lahko alternativa depozitom", prvavijo pri Novi KBM.
Preberi še
Bodo obveznice ohranile status varnega zatočišča?
Po lanskem hladnem tušu pred vlagatelji na dolžniškem trgu tudi letos veliki izzivi.
17.05.2023
Rešitev za nelikvidnost kapitalskega trga skupna balkanska borza?
Po prometu je bila lani v regiji Adria največja ljubljanska borza.
25.04.2023
S predzadnjega mesta v Evropi v razvoj trga kapitala: 'Glasba za ušesa'
'Ne leve ne desne vlade ne vedo, kaj početi s trgom kapitala,' ocenjuje profesor Bogomir Kovač.
27.03.2023
Zakladne menice letos nekoliko bolj privlačne
Da so državni dolžniški papirji primerna alternativa bančnim depozitom, ki kljub rasti obrestnih mer pri slovenskih bankah ostajajo relativno nizke, je pozival celo prvi mož Nove Ljubljanske banke Blaž Brodnjak. Slovenci se sicer na dolžniške vrednostne papirje verjetno spoznajo še manj kot na delnice, razvoj trga kapitala pa naj bi bila ena od prioritet Golobove vlade.
Zakladne menice so vlagateljem manj poznane, a so samo drugačen dolžniški instrument od obveznic, saj delujejo s pisno obljubo plačila določenega zneska denarja ob vnaprej določenem času. Oseba ali pravna oseba, ki je izdala zakladne menice, je odgovorna za vračilo dolgovanega zneska, če tega ne stori, pa se lahko sproži sodni postopek. Izdane so z dospelostjo tri, šest, dvanajst in osemnajst mesecev. Ko jih izdaja država, je tveganje neplačila sorazmerno majhno.
Letos je bilo že opaziti večji interes in rast števila vpisov fizičnih oseb v zakladne menice na primarnih avkcijah, smo izvedeli. Na drugi strani pa pogled na tečajnico Ljubljanske borze pove, da so bili zadnji posli z državnimi obveznicami sklenjeni več let nazaj.
To bi se utegnilo spremeniti, če bo država – kot je večkrat napovedal finančni minister Klemen Boštjančič – letos po vzoru Hrvaške izdala državne obveznice, ki bodo namenjene za nakup fizičnim osebam. "Na ministrstvu imamo praktično vse pripravljeno za izdajo tudi tovrstnih obveznic," je pred časom dejal Boštjančič.
Stroški in davek visoka ovira
Povečanje interesa malih vlagateljev za investiranje v menice in obveznice bi po mnenju Nove KBM lahko dosegli predvsem preko davčnih vzpodbud (vsaj znižanja davka, če ne že odprave) in zniževanja razmeroma visokih transakcijskih stroškov (provizije KDD in tudi Ljubljanske borze). "V ta namen smo že znižali borznoposredniško provizijo za trgovanje z dolžniškimi vrednostnimi papirji na borzi," pravijo na NKBM in priznavajo, da zaenkrat še ne zaznavajo večjega interesa vlagateljev, predvsem ker z novo ponudbo še niso seznanjeni.
Po vseh stroških in davku na kapitalski dobiček je namreč za vlagatelja donos dolžniških instrumentov bistveno nižji in dokaj nezanimiv. "Že nekaj let opozarjamo finančno ministrstvo, da v kolikor res želijo pridobiti večji interes za izdajo narodne obveznico, bodo morali znižati oziroma ukiniti davek na obresti, saj pomembno znižuje končni donos in odvrača marsikaterega vlagatelja," poudarjajo na NKBM.
Država nazadnje zakladnice izdala 13. junija, in sicer za 44,6 milijona evrov trimesečnih, za 42,4 milijona evrov šestmesečnih in za 34,9 milijona evrov enoletnih zakladnih menic.
Dosežene nominalne obrestne mere so bile:
- 3,05 odstotka za trimesečne,
- 3,15 odstotka za šestmesečne in
- 3,40 odstotka za enoletne menice.
Naslednja dražba bo 11. julija, napovedane so izdaje trimesečnih, polletnih in enoletnih zakladnih menic.