Evropska centralna banka (ECB) mora še naprej zviševati stroške zadolževanja, meni član Sveta ECB Klaas Knot, ki ob tem priznava, da bi bilo lahko upravičeno počasnejše zaostrovanje. "Z dvigovanjem obrestnih mer zagotovo nismo končali," je v intervjuju za časnik NRC dejal prvi mož nizozemske centralne banke. "Osnovna inflacija v evroobmočju je zdaj skoraj šestodstotna in proti temu se ne moremo boriti s triodstotno obrestno mero."
Po njegovem mnenju je trenutno edino relevantno vprašanje, ali je treba narediti korak navzgor za pol odstotne točke, kot je to ECB storila v zadnjih primerih višanja, ali pa se lahko že usmerijo na manjše korake v višini četrt odstotne točke. "To bomo morali ugotoviti na majskem zasedanju ECB – o tem se še nismo odločili."
Knotove besede so le še eno iz vrste opozoril predstavnikov ECB, ki menijo, da se najintenzivnejše obdobje zviševanja obrestnih mer v zgodovini ECB bliža koncu, čeprav je Nizozemec opozoril, da je to v veliki meri posledica padanja cen energentov. Še vedno se načrtuje več zvišanj stroškov zadolževanja, da bi zajezili jedrno inflacijo, ki se je izkazala za vztrajnejšo od glavnega kazalnika rasti cen. Vendar se oblikovalci politik zavedajo nedavnih pretresov v finančnem sektorju, ki lahko pomagajo pri njihovih prizadevanjih za vrnitev inflacije na dvoodstotno raven, čeprav z zaviranjem bančnih posojil in gospodarske rasti v 20-članskem območju evra.
Preberi še
ECB: Inflacijska pričakovanja potrošnikov manjša
Najnovejši podatki pritrjujejo Evropski centralni banki, da se dvigovanje obrestnih mer morda počasi končuje.
04.04.2023
Bo bančna kriza prekrižala načrte centralnih bank?
Zaradi visokotveganega poslovanja in zaostrene denarne politike se krčijo vrednosti portfeljev bank.
30.03.2023
Kovač: Jedrna inflacija se bo umirila šele čez dve, tri ali štiri leta
Po besedah ekonomista je inflacija namreč spodbujena s strani ponudbe in ne povpraševanja.
17.03.2023
"Če se bo osnovni scenarij, ki smo ga oblikovali pred bančnimi pretresi, obdržal, bo primerno, da se maja obrestna mera še enkrat zviša," je glavni ekonomist Philip Lane povedal Ciprski tiskovni agenciji v intervjuju, ki je bil objavljen v četrtek. "Vendar se moramo pri oceni, ali to izhodišče še vedno drži, zanašati na podatke."
Knot: "Tudi če smo dosegli raven obrestnih mer, za katero smo prepričani, da bo srednjeročno vrnila inflacijo na dva odstotka, bomo morda morali obrestne mere še dolgo časa ohranjati na tej najvišji ravni."
Knot meni, da bančnih in inflacijskih napetosti ni mogoče popolnoma ločiti. Na vprašanje, ali je ob koncu leta v območju evra mogoče pričakovati znižanje obrestnih mer, Knot odgovarja, da je takšen scenarij skoraj nemogoč.
.webp){kind=icon}
