.webp){kind=icon}
"Kar se je zgodilo v zadnjem obdobju na finančno-bančnem področju, je odraz izrazite negotovosti v letošnjem letu," je za Bloomberg Adria TV povedal Bogomir Kovač, redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Kot pravi, lahko danes napovemo zgolj izjemno visoko raven negotovosti. "S tem pa bo potrebna visoka prilagodljivost, tako na strani podjetij kot tudi posameznih držav. To je tudi konec koncev v včerajšnji izjavi dejala Christine Lagarde," poudarja Kovač.
Kot so pojasnili pri Evropski centralni banki (ECB), naj bi se inflacija v letošnjem letu zaradi ugodnega vpliva nižjih cen energentov upočasnila hitreje od predhodnih pričakovanj in bo leta 2024 v povprečju 5,3-odstotna. Kovač tovrstne ocene označuje kot preoptimistične. "Inflacija je še vedno bolj ali manj dana s strani ponudbe. Ves čas se namreč lovimo, ali je inflacija spodbujena s strani povpraševanja, kakor jo v večini primerov jemljejo monetarne oblasti, zato jo želijo omejiti z višjimi obrestnimi merami, ampak v resnici gre za inflacijo na strani ponudbe," meni Kovač.
Inflacija zaradi ponudbe, ne povpraševanja
Za rast inflacije po njegovih besedah ni ključna le rast plač, temveč je enako pomembno, kaj se dogaja na strani dobičkov podjetij. "Prišlo je tudi do psihološkega preboja, kar pomeni, da ko enkrat inflacijo vsadite v poslovne odločitve in ko se poslovne politike urejajo glede na višje pričakovane cene, gre za psihološki fenomen in je inflacija že vgrajena, kar ji daje srednjeročni značaj," pojasnjuje Kovač.
Preberi še
Vasle: Nadaljnji koraki ECB bodo odvisni od aktualnih razmer
Slovenski guverner: 'Višje obrestne mere se v manjši meri odražajo pri depozitih, posebej pri nas.'
17.03.2023
ECB neusmiljena kljub pretresom v bančnem sektorju
Svet guvernerjev Evropske centralne banke zvišal ključne obrestne mere za 50 bazičnih točk.
16.03.2023
Poročilo: Analitiki izboljšali makroekonomske obete za regijo Adria
Slovenski in hrvaški BDP bosta v 2023 zrasla za 0,1 odstotka; ECB in OECD bolj optimistična.
13.03.2023
Po njegovem mnenju je posledično ni mogoče tako hitro znižati s fiskalnimi in monetarnimi ukrepi. "Zlasti inflacije, ki ni na strani povpraševanja. Zato je monetarna politika relativno neuspešna v svojem boju. Uspešna bo posredno, s tem, da bomo inflacijo gasili s postopoma naraščajočo recesijo," je prepričan Kovač.
Edino sredstvo ECB je omejevanje likvidnosti, torej da po Kovačevih besedah z višjo ceno denarja zniža povpraševanje, z gašenjem povpraševanja pa se nižajo cene. "Ampak to najprej bolj ali manj vpliva na recesijo, ki potem mnogo počasneje, kot danes razmišljajo v centralnih bankah, gasi inflacijo," pravi Kovač. Kot napoveduje, se osnovna inflacija ne bo umirila v tem ali prihodnjem letu, temveč šele čez dve, tri ali štiri leta.
Razmere so sicer po njegovih besedah bolj pesimistične kot optimistične. "Vse napovedi, ki jih podajajo različne institucije, gredo v smeri želenih zgodb; zato so v tem času, ko ne vemo, kaj se bo zgodilo v naslednjih šestih mesecih, v resnici spisek želja," meni Kovač. Vsi si želimo, da bi se stvari stabilizirale, na podlagi česat institucije napovedujejo višje stopnje gospodarske rasti in nižje stopnje inflacije. "To je naloga tovrstnih projekcij, ampak realnost tovrstnih projekcij je izjemno nizka," je kritičen.
