Inflacija v evroobmočju upadla, jedrna z novim rekordom

Inflacija v evroobmočju je marca na letni ravni upadla z 8,5 na 6,9 odstotka, kažejo današnji podatki evropskega statističnega urada Eurostat. Jedrna inflacija, ki ne upošteva cen hrane in energije, ki so v osnovi bolj nestanovitne, je ponovno zrasla in dosegla nov rekord pri 5,7 odstotka. Podatki kažejo, da bo Evropska centralna banka (ECB) morala nadaljevati z dvigi obrestnih mer. Predsednicva ECB Christne Lagarde je v petkovem govoru opozorila, da jedrna inflacija ''občutno previsoka.''

Indeks cen življenjskih potrebščin je upadel najbolj po letu 1991, odkar Eurostat zbira podatke. Upad je posledica nižjih cen energije, ki so lani poletele v višave zaradi ruske invazije na Ukrajino. Letos so cene znova upadle, ker je Evropa presedlala z ruskih energentov. Cene hrane, alkohola in tobaka so marca na letni ravni zrasle za 15,4 odstotka, kar je rekord. Februarja so cene hrane medletno zrasle za 15 odstotkov. Storitve so se marca medletno podražile za pet odstotkov, cenen neenergetskega industrijskega blaga pa za 6,6 odstotka.

Analitiki, ki jih je anketiral Reuters, so pričakovali, da bo skupna inflacija 7,1-odstotna, jadrna pa 7,5-odstotna. Današnji podatki iz dveh največjih gospodarstev evrskega območja so pokazali na upadanje potrošnje, ki je glavni dejavnik rasti cen. Francoska potrošnja je februarja nepričakovano upadla, prav tako nemška maloprodaja, medtem ko je raziskava Evropske komisije, objavljena dan prej, pokazala, da želijo gospodinjstva več privarčevati.

Brezposelnost v evrskem območju je ostala nizka pri 6,6 odstotka, kar je dodaten razlog za večjo zaostritev. To je zaskrbljujoče za oblikovalce politik, ki se bojijo, da bi to lahko delavcem dalo večjo pogajalsko moč pri pogajanjih o plačah in povzročilo višje povišanje plač, kar bi lahko ohranilo visoko inflacijo. Trgi se osredotočajo na znižanje skupne inflacije. Vlagatelji pričakujejo 3,61-odstotno najvišjo vrednost do oktobra v primerjavi s kar 3,71-odstotno napovedjo pred petkovimi podatki.

Bančni pretresi so sprožili pomisleke o tem, ali so bile centralne banke pri višanju obrestnih mer preveč agresivne. Glavni ekonomist ECB Philip Lane je dejal, da bodo potrebni dodatni dvigi obrestnih mer, da bi obvladali visoko inflacijo, če se bančna nestabilnost umiri. Letna stopnja inflacije v Sloveniji je marca po danes objavljenih podatkih statističnega urada (Surs) zrasla na 10,5 odstotka, kar je 1,2 odstotka več kot februarja.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar