Vujčić: Hrvaško podjetje je nemške stroje zamenjalo s kitajskimi

Evropsko gospodarstvo se mora pripraviti na vse močnejšo konkurenco kitajskih podjetij, saj se njihova kakovost hitro približuje evropski, cene pa ostajajo precej nižje, je v pogovoru za Reuters dejal guverner Hrvaške narodne banke in član sveta Evropske centralne banke Boris Vujčić.

Kot primer hitrega preobrata je navedel hrvaško podjetje, ki proizvaja plastične komponente za avtomobilsko industrijo. Pred pandemijo je bila vsa njegova proizvodna oprema izdelana v Nemčiji. Kitajski stroji so bili takrat sicer cenejši, vendar po besedah podjetja njihova kakovost ni bila dovolj dobra.

Ko je podjetje Vujčić nedavno ponovno obiskal, je bila slika precej drugačna. Približno polovica strojev je bila kitajskih. »Podjetje je povedalo, da je kakovost dohitela evropsko, cene pa so ostale bistveno nižje,« je dejal Vujčić. Po njegovem mnenju ta primer dobro ponazarja, kako hitro se lahko konkurenčno okolje spremeni.

"Kitajski šok" prihaja postopoma

Vujčić tako imenovani "China 2.0 shock", s katerim se vse pogosteje opisuje nov val kitajske industrijske konkurence, vidi kot postopen, vendar hitrejši proces, kot se pogosto zdi. Evropska podjetja se bodo morala na to odzvati z večjo produktivnostjo, premikom v višje dele vrednostne verige ali z razvojem novih proizvodov in trgov. "Ko drugi konkurenti izboljšujejo produktivnost in kakovost, se morajo podjetja prilagoditi," je dejal.

Vujčić ob tem poudarja, da pojav ni nov. Evropska podjetja so se skozi zgodovino že morala prilagajati konkurentom, ki so izboljševali svojo produktivnost in kakovost. Ključno vprašanje je, ali bodo tokrat dovolj hitro storila enako.

Energija pomembna za evropsko denarno politiko

Vujčić je v pogovoru opozoril tudi na hitro rast cen energije, ki je v zadnjih tednih postala eden ključnih dejavnikov pričakovanj finančnih trgov glede prihodnje denarne politike ECB.

Cene energije so se od priprave zadnjih projekcij ECB zvišale, pričakovanja pa se vse bolj pomikajo k scenariju, v katerem bodo ostale visoke dlje časa. Še pred poletjem je bil osnovni scenarij drugačen – pričakovalo se je umirjanje napetosti na Bližnjem vzhodu in posledično znižanje cen energije.

 

"Obstaja veliko negotovosti, ki jo pretežno poganja geopolitika. Videli bomo, kaj se bo zgodilo, in se odzvali na podlagi novih podatkov, zasedanje za zasedanjem," je dejal. Po njegovih besedah pa pri odločanju o denarni politiki ne gre zgolj za cene energije. Če bi visoka inflacija vztrajala tudi jeseni in prizadela prihodke gospodinjstev ter njihovo potrošnjo, bi to lahko zaviralo gospodarsko rast.

Višje obresti se prelivajo v stroške

Vujčić ocenjuje, da je gospodarstvo evrskega območja dosedanje zaostrovanje denarne politike dobro preneslo. Hkrati opozarja, da se učinki višjih obrestnih mer že prenašajo v gospodarstvo. Obrestne mere za stanovanjska in podjetniška posojila so višje kot na začetku leta, višji pa so tudi stroški financiranja bank, med drugim zaradi višjih donosnosti obveznic.

ECB je po njegovih besedah do zdaj pristopala postopoma. "Za zdaj da," je odgovoril na vprašanje, ali je smiselno ohraniti dosedanji tempo zaostrovanja, vendar dodal, da bo prihodnja politika odvisna od razvoja podatkov.

ECB: banke so dobro kapitalizirane, nova tveganja prihajajo iz tehnologije

Vujčić je govoril tudi o stabilnosti evropskega bančnega sistema. Po njegovih besedah nedavni dvig donosnosti državnih obveznic ne predstavlja grožnje finančni stabilnosti. Evropske banke so po njegovih ocenah dobro kapitalizirane, likvidne in dobičkonosne, njihove tržne vrednotenja glede na knjigovodsko vrednost pa so se izboljšala.

Ob tem se pojavljajo nova tveganja, predvsem na področju kibernetske varnosti in operativnih tveganj, povezanih z umetno inteligenco, ter pri visokih vrednotenjih delnic, zlasti v koncentriranih tehnoloških sektorjih.

Glede vpliva umetne inteligence na produktivnost ostaja Vujčić previden. Če bi AI v prihodnjih letih prinesla trajno štiri- do petodstotno letno rast produktivnosti, bi to po njegovih besedah temeljito spremenilo gospodarstvo in zahtevalo tudi premislek o denarni in fiskalni politiki. Toda zgodovina pozna več primerov, ko začetno navdušenje nad tehnološkim prebojem ni bilo v celoti upravičeno.