Guverner Kažimir: Junijsko zvišanje obrestnih mer ECB je "skoraj neizogibno"

Zelo verjetno je, da bo Evropska centralna banka na naslednjem zasedanju junija morala zvišati obrestne mere, je dejal član Sveta ECB Peter Kažimir.

Čeprav se odločevalci niso vnaprej zavezali k določeni poti in so za oceno posledic vojne v Iranu potrebni dodatni podatki, "ostajamo trdni pri našem pristopu," je v ponedeljek dejal slovaški predstavnik.

"Na tej podlagi je zaostrovanje denarne politike junija skoraj neizogibno," je zapisal v komentarju. "Vse bolj verjetno postaja, da se moramo pripraviti na daljše obdobje široko razširjene rasti cen, ob hkrati opazno šibkejši gospodarski rasti v evrskem območju."

ECB je prejšnji četrtek ohranila stroške zadolževanja nespremenjene, ob tem pa nakazala, da bo zvišanje obrestnih mer obravnavala na zasedanju 10. in 11. junija. Predsednik nemške centralne banke Bundesbank Joachim Nagel je v petek dejal, da bo tak korak potreben, če ne bo bistvenega izboljšanja obetov za inflacijo in gospodarsko rast.

Čeprav ECB ne more storiti veliko za neposredno ublažitev skoka inflacije zaradi energetskega šoka, je Kažimir dejal, da se bodo višje cene nafte in plina "neizogibno prelile tudi v preostali del gospodarstva."

ECB se s trenutnimi izzivi sooča "iz položaja stabilnosti," je dejal. "Spomin na leta visoke inflacije je še svež, prav tako pa tudi naš uspeh pri vračanju inflacije na ciljno raven."

 

V ponedeljek so prišli spodbudni signali glede možnosti, da se rast cen vrne na 2 odstotka. Raziskava ECB je pokazala, da poklicni napovedovalci pričakujejo le začasen skok zaradi vojne. Inflacijo letos v povprečju ocenjujejo na 2,7 odstotka, nato pa naj bi se ta umirila na 2,1 odstotka in 2 odstotka v letih 2027 in 2028.

Ločena anketa ECB je pokazala, da bi se širši prenos višjih stroškov energije lahko odvijal "bolj postopno kot v preteklosti", a je hkrati opozorila, da bi se razmere lahko poslabšale, če se spopadi kmalu ne končajo.

O stroških zadolževanja sta v ponedeljek spregovorila tudi dva druga predstavnika ECB, čeprav bosta oba svoje funkcije zapustila še pred junijskim zasedanjem.

Francoz Francois Villeroy de Galhau je dejal, da mora biti ECB previdna, a hkrati pripravljena ukrepati glede obrestnih mer, če bi se inflacija razširila prek rasti cen nafte. Estonec Madis Muller pa je poudaril, da nevtralno izhodišče denarne politike omogoča čas za določitev ustreznega odziva.

Ob pomoči Jane Randow, Otta Tammika, Williama Horobina in Zoe Schneeweiss