V Evropski centralni banki (ECB) se vse bolj nagibajo k temu, da bi obrestne mere ta mesec pustili nespremenjene, medtem ko odločitev o morebitnem odzivu na posledice vojne v Iranu za zdaj prelagajo, trdijo viri, ki so blizu razpravam.
Poudarjajo, da zaostreni pogoji financiranja trenutno še zadržujejo inflacijska pričakovanja pod nadzorom, pri čemer morebiten dvig obrestnih mer po njihovem mnenju ne bi bistveno vplival na razmere na trgih. Zaradi občutljivosti razprav sogovorniki niso želeli biti imenovani.
Po oceni virov tudi sveži podatki pred zasedanjem ECB konec aprila ne bodo dali jasne slike o tem, kako močno je skoraj dvomesečni konflikt na Bližnjem vzhodu prizadel gospodarsko aktivnost, dobavne verige in obete glede inflacije, ki naj bi se sicer približevala 2-odstotnemu cilju. Ob tem opozarjajo, da mirovna pogajanja še potekajo, zato ni izključeno, da bodo gospodarske posledice na koncu omejene.
Ob tem sogovorniki opozarjajo na zamudo ECB pri odzivu leta 2022, ko je ruska invazija na Ukrajino sprožila skokovito rast inflacije, pa tudi na izkušnjo iz leta 2011, ko je morala banka sredi dolžniške krize v evrskem območju hitro obrniti smer po dveh dvigih obrestnih mer.
ECB zadeve uradno ne komentira.
Rast cen energentov, povezana z vojno, je inflacijo v evrskem območju marca že potisnila na 2,5 odstotka, vendar bo nadaljnje gibanje v veliki meri odvisno od trajanja konflikta. Medtem vlade in centralne banke znižujejo napovedi gospodarske rasti, podjetja pa vse bolj računajo na ohlajanje povpraševanja.
Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde. Foto: Bloomberg
Predsednica ECB Christine Lagarde je ta teden za Bloomberg Television poudarila, da mora biti centralna banka pri odločitvah o obrestnih merah "popolnoma prilagodljiva", obenem pa dala vedeti, da trenutno ni nagnjena k njihovemu zviševanju. Kljub temu vlagatelji stavijo na drugačen razplet in letos pričakujejo dva dviga po četrt odstotne točke.
Generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Kristalina Georgieva je v sredo za Bloomberg Television opozorila, da bi se morale centralne banke upreti pritiskom k zaostrovanju pogojev financiranja, saj bi to lahko škodovalo gospodarski rasti.
V podobnem tonu je članica izvršilnega odbora ECB Isabel Schnabel ocenila, da centralni banki ni treba hiteti z odločitvijo o morebitnem dvigu obrestnih mer, guverner Banque de France Francois Villeroy de Galhau pa je opozoril, da bi bilo "osredotočanje na april prezgodno".
Tudi zaradi takšnih signalov je Goldman Sachs v četrtek umaknil napoved, da bi lahko ECB obrestne mere zvišala že ta mesec.
"Zato na aprilskem zasedanju ne pričakujemo več dviga obrestnih mer," sta v zapisu za stranke poudarila ekonomista Jari Stehn in Alexandre Stott. Ob tem sta izpostavila, da so se cene energentov po vrhuncu po nedavnem premirju znižale, da cenovni kazalniki v zadnjem času niso pokazali izrazite rasti ter da komunikacija ECB ne nakazuje posebne nujnosti po hitri spremembi denarne politike.
.webp){kind=icon}
