Zakaj Putin, Xi in Hamenej ljubijo digitalne valute?

Iranska vojna je velika geopolitična streznitev, ki nazorno kaže na omejitve ameriške hegemonije – od njihove surove vojaške moči pa vse do odločujoče vloge dolarja v mednarodnem finančnem sistemu. Presenetljiva trdoživost teheranskega režima pod silovitim pritiskom napadov in sankcij ni le poudarila impotence ameriških bomb, ampak predvsem dolarja kot sredstva ekonomskega bojevanja. Trdoživost režima je posledica odpornosti gospodarstva, ta pa je odvisen od sposobnosti in obsega delovanja onkraj dolarskega sistema.

Kako se tej stvari streže, je pred militaristično hunto ajatole Modžtabe Hameneja nakazal že stari avtokratski maček Vladimir Putin. Ko je ruska soldateska leta 2022 zahrbtno in protizakonito udarila po Ukrajini, so zahodni zavezniki proti Moskvi uperili serijo sankcijskih paketov. Putinove razvpite tankovske kolone so hitro obtičale in zdelo se je, da bodo obsežne sankcije ter izključitev iz mednarodnega plačilnega sistema Swift kaplja čez rob; a Putinova karavana po štirih letih spopadov koraka dalje.

Velika moč ameriškega dolarja bržčas ne bo zlomila niti upora teheranskih ajatol ali odblokirala Hormuške ožine. Iran je namreč med vojno – podobno kot Rusija – še naprej prodajal nafto in plin, prav tako pa za prehod ožine pobira pristojbine. Tankerji morajo Iranu za prehod plačati po dva milijona dolarjev, navaja analitika Lloyd's List Intelligence. Po premirju je Teheran napovedal, da bo dajatev za prehod dvignil na dolar za sod prepeljane nafte. Toda ob tem velja pomemben pridržek: pristojbina mora biti izplačana v kriptovalutah, in ne v dolarjih.

"Digitalne valute, zlasti tiste, ki jih podpirajo centralne banke (CBDC), so privlačne, ker ponujajo centraliziran nadzor, večjo hitrost plačil in zmanjšanje transakcijskih stroškov ter krepijo odpornost finančnega sistema," prednosti uporabe pojasnjuje predavateljica z ekonomske fakultete v Ljubljani Andreja Jaklič. "Rusiji in državam skupine Brics lahko nudijo več strateških prednosti, med drugim tudi večjo odpornost proti sankcijam v mednarodni trgovini."

O njih tudi na vrhu Bricsa

Tako Iran kot tudi Rusija skupaj s partnersko Kitajsko tvorijo jedro skupine Brics – nekakšne neformalne zagovornice zapostavljenega glasu držav globalnega juga in zbora oporečnikov geopolitiki ZDA, katere operativni podaljšek pri zagotavljanju globalne hegemonije je dolarski sistem. Ključni del geoekonomskega upora globalnega juga proti ameriški nadvladi je dedolarizacija medsebojne trgovine, kar naj bi omogočila uvedba skupne digitalne valute, za katero letošnja gostiteljica septembrskega vrha skupine, Indija, meni, da si zasluži premierno uvrstitev na dnevni red.

 

"To je prvič, da je bil tak predlog za enotni sistem uradno predložen v obravnavo znotraj Bricsa," je za ruski Plus World dejal Timur Aitov, član Ruske gospodarske zbornice in predsednik Odbora za varnost finančnega trga. "Če bo odobren, se bodo digitalne valute Brazilije, Rusije, Indije, Kitajske in Južne Afrike združile z uporabo skupne infrastrukture in enotnih regulativnih standardov."

Države Brics, zlasti Kitajska, ki je z uvedbo digitalnega juana začela že leta 2020, od letos pa tudi Rusija, ki od januarja poskusno uvaja digitalni rubelj, so v tem pogledu svetovne pionirke. Iran in Rusija sta zgovorna pokazatelja tega, da sankcije, utemeljene na dolarskem sistemu, delujejo samo, če gre za države, ki so del mednarodnega finančnega sistema, kar pa režimi, proti katerim so običajno uperjene sankcije, niso.

Prav tako imajo države, ki se najbolj ogrevajo za uvedbo digitalnih valut CBDC, še eno nenavadno skupno lastnost – so avtokratične. "Vzorci sprejemanja digitalnih valut centralnih bank nekako nakazujejo, da se avtoritarni režimi hitreje preusmerjajo na digitalne oblike, medtem ko demokracije zaradi skrbi glede zasebnosti in zaupanja ravnajo bolj previdno," pravi Jaklič.

Da se digitalne valute zaradi njihovega centralnega upravljanja prilegajo nadzornim vzgibom avtoritarnih režimov, se strinja tudi poznavalec posovjetskega prostora Denis Mancevič. "Gre predvsem za večji in enostavnejši nadzor nad transakcijskim prometom v avtoritarnih režimih," o značilnosti digitalne valute, zaradi katere imajo demokratični sistemi, kot je EU z digitalnim evrom, pomisleke, pravi partner v družbi NC3.

 

Putin išče nove vire za vojno

V primeru Rusije Mancevič uvedbo digitalnega rublja povezuje še z učinkovitejšim bojem proti sivi ekonomiji ter z boljšim pobiranjem davkov in dajatev. Čeprav je Moskva uvedbo digitalnega rublja napovedala že za začetek leta 2026, je njegovo vpeljavo v ruski ekonomski sistem prestavila na september. Takrat bodo digitalno valuto morali prevzeti sistemsko pomembne banke in veliki trgovci in postala bo osrednji steber nove strategije za nadzor proračunskih sredstev.

 

"Ker smo bili pred vojno v Iranu priča precej nizkim svetovnim cenam surove nafte, se je Kremelj spopadal z vedno večjim javnofinančnim izzivom – primanjkljaj je rasel, zato so bili potrebni novi viri," logiko Kremlja, ki stoji za posvojitvijo digitalizacije denarja, pojasnjuje Mancevič. "Ti se skrivajo v povečanem davčnem bremenu tako za realno gospodarstvo kot tudi za prebivalstvo," pravi.

Rusija postaja vse bolj odvisna od davkov, saj se njeni prihodki od energije, ki so bili doslej hrbtenica gospodarstva, zaradi sankcij zmanjšujejo. Kremelj je po več letih pozitivne gospodarske rasti nedavno priznal, da se je ruski BDP januarja 2026 medletno zmanjšal za 2,1 odstotka, prihodki naftnega in plinskega sektorja, ki je pod sankcijami, pa so padli na najnižjo raven od leta 2020.

Pritisk ne nazadnje razkriva vse bolj ostra fiskalna politika. Kremelj je DDV v začetku leta povečal z 20 na 22 odstotkov. "Vsi družbeni razredi bodo morali prispevati k temu, da bo Rusija zmožna še naprej financirati tako nove rekrute kot tudi oboroževanje," pojasnjuje Mancevič, ki k dvigu DDV dodaja še višji davek od dobička podjetij in spremenjeno dohodninsko lestvico. "Učinke tega bomo šele videli, saj je večina ukrepov začela veljati letos," napoveduje.

Orožje v boju s korupcijo (in opozicijo)

Zato ruske oblasti menijo, da bo preglednost digitalnega rublja pomagala v boju proti sivi ekonomiji in korupciji, ki pomembno odžirata javnofinančna sredstva, namenjena vojni. Po statističnih podatkih Ministrstva za notranje zadeve so ruski organi pregona v letu 2025 registrirali približno 21 tisoč primerov podkupovanja, kar znaša skoraj 25-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2024.

Osrednja inovacija, ki jo Centralna banka Rusije izpostavlja kot orodje za boj proti korupciji, je uporaba pametnih pogodb in tako imenovanega označevanja (coloring) digitalne valute. Ta tehnologija bo vladi omogočila, da digitalnim rubljem, namenjenim specifičnim proračunskim projektom (kot so naročila za vojaško industrijo), vnaprej določi pogoje uporabe.

Denarja, ki je bil iz proračuna nakazan za orožje ali izgradnjo infrastrukture, tako ne bo mogoče porabiti za nakup luksuznih dobrin ali ga preusmeriti na račune v tujino, saj bo takšna transakcija sledljiva in samodejno blokirana, če prejemnik ali namen ne bosta v skladu z vnaprej določenimi kriteriji.

Mancevič k temu dodaja še notranjevarnostni vidik onemogočanja prelivanja sredstev v roke kritičnih glasov do Kremlja in putinističnega režima. "Prizadevanja za digitalni rubelj se odvijajo natanko v to smer. Vlada želi bolje nadzorovati notranji plačilni sistem, in sicer tako iz varnostnih razlogov, kot je preprečevanje financiranja opozicije oziroma kakršnihkoli kritičnih glasov proti Kremlju, kot tudi davčnih." Kot primer zadnjega omenja cilj lovljenja sivega trga najemniških stanovanj, ki je skorajda neobdavčen.

Finančna avtokracija

Vseeno so z uvedbo digitalizacije povezani znatni stroški za ruski bančni sistem, za katerega se je lani v času povišanih obrestnih mer izkazalo, da je v težavah. Kot smo poročali lani julija, so se nekatere največje ruske komercialne banke zanimale za možnost aktivacije državne finančne pomoči (dokapitalizacije), če bi se stanje slabih posojil v njihovih knjigah v še poslabšalo. Centralna banka Rusije je sicer konec marca referenčno obrestno mero znižala do razpona od 15 do 15,5 odstotka.

Za komercialne banke bi bili stroški implementacije digitalne valute dodatno breme, saj morajo svojo IT- infrastrukturo prilagoditi strogim varnostnim standardom centralne banke, kar v nekaterih primerih zmanjšuje kapitalsko ustreznost bank za do 0,5 odstotne točke, je v začetku marca dejala guvernerka centralne banke Elvira Nabiullina. V takratnem govoru na rednem srečanju Združenja ruskih bank je povedala, da bo leto 2026 ključno za širitev uporabe digitalnega rublja in digitalnih finančnih sredstev, ki bodo v tretjem četrtletju vključeni v širšo regulacijo za zmanjševanje kreditne koncentracije.

Kljub stroškom za komercialne banke analiza svetovalnega podjetja Yakov & Partners (prej McKinsey Russia) kaže, da digitalna valuta realnemu gospodarstvu prinaša prihranke. Trgovci in podjetja naj bi z digitalnim rubljem prihranili do 60 milijard rubljev letno zaradi drastično nižjih transakcijskih provizij, ki so omejene na 0,3 odstotka.

Največja ovira pri uvedbi pa je – podobno kot v demokratičnih državah – nezaupanje javnosti. Javnomnenjske raziskave ob januarski pilotni uvedbi kažejo, da je več kot polovica ruskih državljanov skeptičnih do nove oblike denarja, predvsem zaradi strahu pred nadzorom države nad njihovimi osebnimi financami in morebitnimi omejitvami pri uporabi sredstev.

Če gre torej pri uvajanju digitalnega rublja za krepitev nadzora nad pobiranjem rastočih davkov, Mancevič ne dvomi, kaj 'finančna avtokracija' pomeni za gospodarstvo in prebivalstvo. "Nadaljnji padec konkurenčnosti gospodarstva, predvsem realnega sektorja, ki že tako plačuje visoko ceno vojne v Ukrajini. Z vidika prebivalstva pa nadaljevanje trenda padanja realnih razpoložljivih dohodkov, na kar Kremelj javnost polagoma pripravlja že vse od leta 2023."