Ruske banke razpravljajo o iskanju finančne pomoči države

Vodstveni delavci nekaterih največjih ruskih bank so zasebno razpravljali o iskanju državne finančne pomoči, če se bo stanje slabih posojil v njihovih knjigah v naslednjem letu še poslabšalo.

Vsaj trije posojilodajalci, ki jih je Ruska centralna banka opredelila kot sistemsko pomembne, so razmišljali o možnosti, da bodo v naslednjih 12 mesecih potrebovali dokapitalizacijo, so poročali sedanji in nekdanji uradniki ter dokumenti, ki jih je pregledala agencija Bloomberg.

Banke so interno razpravljale o tem, kako bi centralni banki predstavile možnost finančne pomoči, če bi to postalo potrebno. Scenarij se pojavlja, ker je njihova ocena kakovosti posojilnih knjig veliko slabša od tiste, ki jo kažejo uradni podatki, so navedli viri in dokumenti.

Viri, ki so pod pogojem anonimnosti razkrili informacije, ki niso javne, so dejali, da je vsaka prošnja za finančno pomoč odvisna od nadaljnjega povečanja obsega slabih posojil v naslednjem letu. Kljub temu so povedali, da razprave v bančnem sektorju postajajo vse bolj nujne.

Na papirju je bančni sistem v relativno dobrem stanju, z robustnimi dobički kljub povečanju tako imenovanih neplačljivih posojil podjetjem in gospodinjstvom, pri čemer je ključna obrestna mera centralne banke na rekordno visoki ravni 20 odstotkov. Uradno ostaja raven slabih dolgov precej pod ravnjo, zabeleženo v preteklih finančnih krizah, ki so jih ruske oblasti razrešile.

Vendar je centralna banka sama svetovala posojilodajalcem, naj se osredotočijo na prestrukturiranje kreditov, namesto da priznajo celoten obseg slabih posojil. Ruska centralna banka ni odgovorila na prošnjo za komentar.

Bloomberg

 

Guvernerka centralne banke Elvira Nabiullina je 2. julija na finančnem forumu v Sankt Peterburgu omilila tveganje sistemske krize in dejala, da je ruski bančni sistem "dobro kapitaliziran" in ima kapitalsko rezervo v višini osmih bilijonov rubljev (102 milijarde dolarjev). "Kot organ, ki nadzira banke, z vso odgovornostjo trdim, da so te skrbi popolnoma neutemeljene," je dejala.

Centralna banka je dejala, da bi lahko sprostila tako imenovani makrobonitetni kapitalski blažilnik, ki bi bankam omogočil, da absorbirajo izgube in poslujejo z začasno nižjimi kapitalskimi razmerji. Ta ukrep bi lahko nekoliko zmanjšal pritisk na sistem, razen če bi obseg izgub presegel tisto, kar je blažilnik zasnovan za absorbiranje.

Uradno je delež slabih posojil podjetjem 1. aprila znašal štiri odstotke, medtem ko je delež nezavarovanih potrošniških dolgov, zamujenih 90 dni ali več, znašal 10,5 odstotkov. Kljub temu so vodilni bankirji začeli opozarjati na možnosti za prihodnje leto.

"Že zdaj je jasno, da ne bo lahko," je Herman Gref, izvršni direktor državne banke Sberbank, največjega posojilodajalca v Rusiji, dejal o obetih za prihodnje leto na letni skupščini delničarjev prejšnji mesec, ker se kakovost posojilnega portfelja poslabšuje, saj podjetja vse bolj potrebujejo prestrukturiranje svojih dolgov. "Upam, da bomo našli skupne načrte in premagali te težke čase," je dodal.

Bloomberg

 

V VTB, drugi največji ruski kreditni instituciji, je delež neplačljivih posojil posameznikov v njenem portfelju posojil za fizične osebe maja dosegel pet odstotkov in znašal 377 milijard rubljev, je 1. julija poročal časnik Vedomosti, ki se sklicuje na prvega podpredsednika banke Dmitrija Pianova.

Ta kazalnik se je od začetka leta povečal za 1,2 odstotne točke. Delež slabih posojil bi lahko do leta 2026 dosegel med šest in sedem odstotkov, je dejal Pianov, čeprav je tudi opozoril, da je to pod vrhuncem med osem in deset odstotkov, ki je bil dosežen v letih 2014–2016.

Stranke so zaskrbljene zaradi visokih obrestnih mer, delež slabih posojil pa narašča, čeprav jih banke zaenkrat prestrukturirajo in imajo veliko rezerv, so povedali vodilni menedžerji dveh sistemsko pomembnih ruskih posojilodajalcev, ki so prosili, da se njihova imena ne navajajo. Čeprav zaenkrat ni vidnih znakov krize, ki bi jo bilo mogoče rešiti z injekcijami sredstev, je veliko podatkov zaupnih in celotna slika morda ni vidna, je dejal eden od njih.

Rusija je v preteklosti uporabila reševalne pakete in druge mehanizme za dokapitalizacijo bank v težavah. Leta 2017 je centralna banka porabila vsaj bilijon rubljev za reševanje treh velikih zasebnih bank, Otkritie, Promsvyazbank in B&N Bank, kar je po njenem mnenju bilo nujno za rešitev finančnega sistema.

Centralna banka je leta 2017 ustanovila Sklad za konsolidacijo bančnega sektorja, da bi vložila kapital v posojilodajalce, ki so se zgrudili pod pritiskom slabih posojil, in jih rehabilitirala.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar