Zamujene priložnosti v Sloveniji, prihajajo nižji donosi: kaj se dogaja s korporativnim dolgom

Slovenski trg korporativnih obveznic ostaja majhen in razmeroma nelikviden, kljub temu pa letos zapade kar nekaj izdaj - so izdajatelji pripravljeni na refinanciranje v novem obrestnem okolju? Upravljavci premoženja ocenjujejo, da bodo pogoji financiranja ugodnejši kot pred dvema letoma, a hkrati opozarjajo na nizke kreditne pribitke in povečano občutljivost za morebitno gospodarsko ohlajanje.

Majhen trg, dolgoročni vlagatelji

Aleš Čačovič iz Triglav Investments poudarja, da slovenski dolžniški trg podjetniških obveznic že tradicionalno ne ponuja pestre izbire niti zadostne likvidnosti. "Majhna velikost izdaj in šibka likvidnost še vedno omejujeta privlačnost trga tako za male kot za velike vlagatelje. "Kupci so večinoma institucionalni vlagatelji, ki obveznice praviloma držijo do dospetja," poudarja Čačovič. To so pokojninski skladi, zavarovalnice in upravljavci vzajemnih skladov.

Podobno tudi Tei Ternovec iz Generali Investments, ki izpostavlja, da večina izdaj ne dosega obsega, ki bi pritegnil mednarodne vlagatelje. V OTP banki dodajajo, da domači institucionalni vlagatelji v lokalnih izdajah vidijo tudi strateški vidik: "Domače korporativne obveznice ponujajo razmeroma donosne naložbe v primerjavi s tujimi, hkrati pa so podpora lokalnemu gospodarstvu."

Ob tem ne smemo pozabiti na dejstvo, da največje slovenske družbe (kot je denimo novomeška Krka) ostajajo povsem brez dolga. Tudi zato ponudba korporativnih obveznic ni pestra. Največkrat gre po dodaten kapital na domačo borzo Slovenska industrija jekla (SIJ) in banke. Letos zapade obveznica Gorenjske banke, lani je obveznice izdala tudi Nova Ljubljanska banka (NLB).

Podatki o zapadlostih obveznic na Ljubljanski borzi kažejo, da bo leto 2026 razmeroma aktivno. Zapadlosti izdaj so razpršene od februarja do novembra, z izrazitejšim valom v prvem četrtletju. Večina izdaj ima nominalno vrednost tisoč evrov, medtem ko posamezne večje izdaje (GE03, SIJ8, GB02) z nominalo 100 tisoč evrov nakazujejo institucionalni značaj trga.

Posebej izstopa zapadlost obveznice Gorenjske banke (GB02) z 9,25-odstotnim kuponom. Gre za MREL instrument, ki je nujen za izpolnjevanje regulatornih kapitalskih zahtev. V OTP banki poudarjajo, da gre za instrument iz obdobja visokih kreditnih pribitkov: "Primer 9,25-odstotnega donosa je odraz specifičnega trenutka na trgu, ko so bili pribitki na tveganje visoki."

Nižji stroški, a tudi nižja premija za tveganje

Ob padcu euriborja in znižanju ključnih obrestnih mer ECB so se pogoji financiranja izboljšali. V Generali Investments ocenjujejo, da so se pribitki podjetniških obveznic občutno znižali in posledično bodo nove izdaje verjetno cenejše.

A hkrati Čačovič opozarja na drugo stran medalje: "Podjetniške obveznice trenutno nosijo zelo nizko premijo za kreditno tveganje. To pomeni, da vlagatelji za prevzeto tveganje prejmejo manjšo dodatno donosnost."

V takem okolju so, po njegovih besedah, "obveznice z višjo bonitetno oceno običajno manj volatilne ob momentih porasta tržnega tveganja – a ceno višje varnosti plačamo z nižjo donosnostjo".

Medtem ko je bil v prejšnjih letih glavni dejavnik tveganja dvig obrestnih mer, upravljavci zdaj opozarjajo na makroekonomsko sliko. "Glavno tveganje ni več rast obrestnih mer, temveč morebitno pešanje gospodarske rasti," poudarjajo v OTP banki.

Podobno meni Ternovec: "V luči stabilne gospodarske slike podjetniške obveznice ostajajo zanimive, tveganje pa prinaša morebitno ohlajanje gospodarstva, ki bi lahko vodilo v porast kreditnih pribitkov."

Kako izbrati pravo naložbo? Po besedah Čačoviča načeloma že bonitetna ocena izdaje obveznice sama po sebi povzema ključna tveganja izdajatelja in sektorja, v katerem se ta nahaja, in tako vključuje že veliko dejavnikov. "Vsekakor pa ne opredeljuje trendov in razmer na obvezniških trgih, ki premikajo krivulje donosnosti in tečajev obveznic," dodaja. Eno od osnovnih pravil je po njegovih besedah zagotovo, da "krajša je obveznica z vidika dospelosti, manjši vpliv imajo nanjo premiki obrestnih in kreditnih krivulj, ki so pod vplivom številnih tržnih dejavnikov". 

Trg ostaja domena profesionalnih vlagateljev

Slovenski trg korporativnih obveznic tako ostaja predvsem domena institucionalnih vlagateljev in strategij "kupi in drži". Mali vlagatelji do segmenta večinoma dostopajo prek vzajemnih ali pokojninskih skladov.

Leto 2026 bo zato pomembno predvsem kot test refinanciranja izdaj z visokimi kuponi v obdobju nižjih obrestnih mer in nizkih kreditnih pribitkov. Kot povzame Ternovec: "Trg ostaja zanimiv, vendar pri trenutnih nivojih pribitkov vlagatelji ne smejo podcenjevati kreditnega tveganja."