Obletnica prve izdaje prinaša obresti; bo ljudska obveznica ostala v portfeljih?

Kdor je želel ujeti drugo izplačilo obresti prve izdane ljudske obveznice (oznaka RS94), je žal že prepozen. Presečni datum za izplačilo obresti prve ljudske obveznice je bil 18. februar, izplačilo obresti v višini 3,4 odstotka pa se bo izvedlo na dan obletnice izdaje, to je 23. februarja. Na posamezno obveznico je bilo izplačanih 34 evrov obresti na leto, kar pomeni, da je Republika Slovenija za 261 milijonov evrov izdanih obveznic do zdaj skupaj namenila 17,6 milijona evrov.

Izplačilo poteka samodejno – obresti vlagatelji prejmejo neposredno na transakcijski ali trgovalni račun, odvisno od dogovora ob vpisu. Enako bo veljalo za glavnico, ki zapade prihodnje leto. Najmanjši znesek obresti, ki pripada malemu vlagatelju, znaša 34 evrov na leto, to je za eno obveznico, največji pa 3.400 evrov (za sto obveznic), kolikor je bila zgornja meja nakupa ob primarnem vpisu. Večji znesek obresti so lahko pobrali tisti, ki jih je ljudska obveznica premamila na sekundarnem trgu. Lani je tako največji izplačani znesek obresti znašal 56.134 evrov.

Prvo ljudsko obveznico je vpisalo 9.427 vlagateljev, pri čemer je bilo odprtih 5.659 novih trgovalnih računov, drugo pa 6.640 vlagateljev.  "Po nam dostopnih podatkih je v centralni register trenutno vpisanih nekaj manj imetnikov tako prve kot druge obveznice. Razlika kaže na to, da so nekateri vlagatelji izkoristili možnost, ki jo zagotavlja borza, in sicer da lahko imetniki še pred zapadlostjo dostopajo do svojega denarja," pravijo na Ljubljanski borzi.

Kako uspešnost novega instrumenta ocenjujejo ponudniki in kam bodo šle obresti?

Dražja za dober odstotek, 13 milijonov evrov prometa

Eden od pomembnih dejavnikov projekta je bilo trgovanje na sekundarnem trgu, ki so ga želeli poživiti. Od primarne izdaje do drugega izplačila obresti je bilo na Ljubljanski borzi s prvo izdano obveznico ustvarjenega za 12,8 milijona evrov prometa. Še več trgovanja je bilo z drugo izdajo - od prvega aprila lani, ko so bile uvrščene na borzo, je promet dosegel 17,4 milijona evrov. 

"V drugem četrtletju lani je bila druga ljudska obveznica med bolj trgovanimi instrumenti na borzi; promet v tem obdobju je dosegel 10,7 milijona evrov, kar jo je uvrstilo med štiri najbolj trgovane instrumente," so ocenili na domači borzi. Trenutno se tečaj obeh obveznic giblje nad nominalno vrednostjo; zaključni tečaj prve obveznice znaša 101,20 odstotka, torej se je cena povišala za 1,2 odstotne točke. Zaključni tečaj druge obveznice pa je pri 100,90 odstotka.

Cena obveznice na sekundarnem trgu je kot pri vseh dolžniških instrumentih odvisna od gibanja obrestnih mer. Vlagatelji, ki bi želeli obveznico prodati pred zapadlostjo, lahko dosežejo višjo ali nižjo ceno od vpisne. Ob zapadlosti pa država izplača celotno glavnico, ne glede na tržno vrednost vmes.

Sekundarni trg: prevladuje strategija "kupi in drži"

V OTP banki poudarjajo, da interes za trgovanje izhaja iz zagotovljene likvidnosti. Kot vzdrževalec likvidnosti banka omogoča stalne nakupne in prodajne tečaje, obveznice pa so po uvrstitvi na borzo prosto prenosljive, kar pomeni, da jih lahko kupujejo tudi pravne osebe.

V Iliriki trgovanje razumejo kot dokaz kakovosti produkta: "Če povpraševanja na sekundarnem trgu ne bi bilo, bi to pomenilo, da med vlagatelji ni zanimanja."

V BKS Bank poudarjajo, da likvidnost daje vlagateljem pomembno varnost – možnost izstopa pred zapadlostjo, če želijo prilagoditi sestavo portfelja ali potrebujejo sredstva.

Tudi pri NLB, kjer so lani odprli 1.506 novih trgovalnih računov ali več kot polovico vseh trgovalnih računov, prek katerih so stranke pri NLB vpisale obveznico, večina vlagateljev obveznice praviloma drži do zapadlosti. "Sam instrument je zasnovan kot naložba z vnaprej znanimi denarnimi tokovi (kuponi) in vračilom glavnice ob zapadlosti," poudarjajo. Opažajo, da se vlagatelji za predčasno prodajo odločijo predvsem v primerih, ko potrebujejo likvidna sredstva.

V OTP banki ocenjujejo, da vlagatelji obveznice razumejo kot konservativno, dolgoročno obliko varčevanja. Podobno ugotavljajo v Iliriki, kjer pravijo, da z močno prevladuje delež vlagateljev, ki bodo obveznice obdržali do zapadlosti. V BKS Bank dodajajo, da pa je nekaj vlagateljev, ki instrument uporabljajo bolj aktivno in izkoriščajo možnosti trgovanja na sekundarnem trgu.

Uspeh projekta: širitev baze vlagateljev ali zamujena priložnost?

Ocene ponudnikov so različne, a se večina strinja, da je projekt pomembno vplival na razvoj trga.

V OTP banki izdajo ocenjujejo kot uspešno. Glavni dosežek je, poudarjajo, v tem, da je ljudsko obveznico vpisalo veliko število vlagateljev, pri čemer je bilo odprtih več tisoč novih trgovalnih računov. Projekt je po njihovem mnenju učinkovito povečal finančno pismenost in udeležbo malih vlagateljev na kapitalskem trgu.

V BKS Bank menijo podobno: "Glavni kazalnik uspeha za nas ni znesek izdaje, temveč dejstvo, da se je povečalo število ljudi, ki so prvič vstopili na trg kapitala." Ob tem poudarjajo, da so obveznice postale bolj prepoznana alternativa klasičnim depozitom.

To potrjujejo tudi v NLB. "Z obema dosedanjima izdajama smo bili zadovoljni. Lani smo zabeležili 95,2 milijona evrov vpisa, kar je za 8,3 milijona evrov ali skoraj deset odstotkov več v primerjavi s prvo izdajo obveznice," so sporočili. 

Drugačno stališče imajo v Iliriki. Po njihovem mnenju je bil odziv pod pričakovanji glede na obseg sredstev, ki jih imajo gospodinjstva na bančnih depozitih. Trenutno je na bankah skoraj 30 milijard evrov prihrankov gospodinjstev. "Glede na količino sredstev v depozitih bi lahko bil obseg vpisa občutno večji. Gre za dober produkt, ki pa ga vlagatelji niso dovolj jasno ločili od depozitnih ponudb bank," ocenjujejo. Preverili smo že, koliko obresti bo morala ponuditi država, da bo konkurenčna bankam. 

To potrjuje tudi statistika Banke Slovenije (BS). Finančna sredstva gospodinjstev so v drugem četrtletju 2025 znašala 90 milijard evrov  in so se v zadnjem letu povečala za sedem milijard evrov. Sestava finančnega premoženja ostaja v drugem četrtletju 2025 podobna kot v preteklih letih. V prvi polovici leta so se po novi izdaji obveznice RS za fizične osebe okrepile predvsem obveznice.

V primerjavi z evrskim območjem imajo slovenska gospodinjstva v strukturi finančnega premoženja večji delež vlog in gotovine, ki dosegajo skoraj polovico celotnega premoženja, ter večji delež lastniškega kapitala. Gospodinjstva v evrskem območju pa imajo več sredstev v obliki življenjskih in pokojninskih zavarovanj, delnic in obveznic.

Kupon kot izraz zaupanja in nova izdaja marca

Letos izplačana kupona za obe izdani obveznici – imetniki druge bodo obresti prejeli čez dober mesec dni – sta pomemben trenutek v smislu zaupanja v ta državni vrednostni papir. Sploh glede na to, da prihaja tretja ljudska obveznica. 

Ponudniki pričakujejo, da bo del vlagateljev prejete obresti reinvestiral. V OTP banki menijo, da bodo ljudske obveznice zaradi davčne ugodnosti in likvidnosti za številne male vlagatelje ostale prva izbira. Poudarjajo tudi, da je kontinuiteta izdaj ključna za ohranjanje interesa.

V Iliriki kot odločilen dejavnik omenjajo višino obrestne mere nove izdaje. Po njihovem mnenju bo donos moral ostati konkurenčen bančnim depozitom. ''Po meni znanih podatkih bi bila obrestna mera nad dvema odstotkoma že dovolj, da postane ljudska obveznica bolj optimalna naložba med naštetimi," je poudaril Domen Kregar, borzni posrednik iz Ilirike.

Pri tem poudarja še en vidik: država želi del sredstev preusmeriti iz bank na trg vrednostnih papirjev. "Pričakovati je, da bo država želela izdajo uspešno vpisati in bo zato kupcem ponudila vsaj malenkost višjo obrestno mero, kot bi jo lahko dobili na trgu," meni Kregar. 

Ministrstvo za finance je že napovedalo, da bo vpis tretje izdaje ljudskih obveznic potekal med 16. in 27. marcem. Zaradi tega so za marec preklicali predvidene izdaje zakladnih menic, ki so primarni instrument zadolževanja države. O višini ponujene obrestne mere pa lahko za zdaj le ugibamo. 

Marca bo mogoče odpreti tudi posebne individualne naložbene račune (INR). V prvem letu bo mogoče vplačati do 20 tisoč evrov, v naslednjih letih po pet tisoč evrov na leto. Poleg tega bo mogoče vsako leto vložiti dodatnih pet tisoč evrov v slovenske finančne instrumente oziroma izdaje države, med katere sodi tudi ljudska obveznica (ta možnost sicer ne velja v prvem letu).

Ponudniki ocenjujejo, da bi INR lahko dodatno spodbudili zanimanje za državne obveznice in dolgoročno prispevali k razvoju kapitalskega trga. Sicer pa bo šele prihodnje leto ob zapadlosti glavnice prve izdaje jasno, ali so ljudske obveznice postale stalni del varčevalnih strategij slovenskih gospodinjstev ali pa je šlo predvsem za odziv na trenutno obrestno okolje.