Borzni pregled: plemenite kovine znova zasenčile borzne trge

Po burnem začetku tedna se je dogajanje na svetovnih finančnih trgih nekoliko umirilo, vlagatelji pa so tehtali vpliv geopolitike, denarne politike in prihajajoče sezone poslovnih rezultatov. Ameriški delniški trgi so kljub povečani negotovosti teden sklenili razmeroma stabilno, ob tem pa so se v ospredje prebile plemenite kovine – z zlatom blizu psihološke meje pet tisoč dolarjev in srebrom, ki je prvič v zgodovini prebilo mejo 100 dolarjev za unčo.

Wall Street: konsolidacija po dveh tednih upadanja vrednosti

Indeks S & P 500 je zabeležil drugi zaporedni tedenski padec, prvi takšen niz po juniju, vendar je ob koncu tedna ujel večino izgub. Trg so podprli solidni podatki o razpoloženju potrošnikov ter rasti največjih tehnoloških podjetij, medtem ko so manjša podjetja zaostajala. Industrijski indeks Dow Jones se je minuli teden znižal za 0,6 odstotka, kompozitni indeks Nasdaq pa se je zvišal za 0,3 odstotka.

Ameriški indeksi so se začeli okrevati v sredo, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump preklical napoved o carinah na uvoz osmih evropskih držav, ki naj bi začele veljati 1. februarja, in napovedal, da sta z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem dosegla "okvir prihodnjega dogovora glede Grenlandije". 

Delnice družbe Nvidia so pridobile, potem ko je Kitajska tehnološkim podjetjem dovolila pripravo naročil za napredne čipe, medtem ko je Intel po previdni napovedi prihodnjega poslovanja doživel močan upad. Trgi se zdaj osredotočajo na odločitev ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) in začetek objav rezultatov največjih tehnoloških podjetij.

Ekonomisti pričakujejo, da Fed prvih obrestnih mer ne bo znižal pred junijem, kaže zadnja mesečna anketa Bloomberga. Še decembra so napovedovali prvo znižanje že marca, a so se pričakovanja zaradi vztrajnih inflacijskih pritiskov in stabilizacije na trgu dela zamaknila. Po treh zaporednih znižanjih obrestnih mer ob koncu leta 2025 bo Fed po ocenah analitikov obresti prihodnji teden ohranil nespremenjene. Drugo in hkrati zadnje letošnje znižanje naj bi sledilo septembra, kar je nespremenjeno glede na prejšnjo anketo.

Mali vlagatelji znova kupujejo ob znižanjih

Kljub političnim pretresom ostaja ameriški trg delnic blizu rekordnih ravni. Analitiki poudarjajo, da vlagatelji vse bolj ignorirajo kratkoročne politične šoke in jih izkoriščajo kot priložnost za nakupe.

Tudi tokrat se je potrdil vzorec, ki je zaznamoval zadnja leta: mali vlagatelji so ob upadih množično vstopali na trg. Po podatkih JPMorgan so posamezni vlagatelji v dneh največjega znižanja v ameriške delnice vložili več milijard dolarjev, kar je pomagalo stabilizirati trg in hitro obrniti sentiment.

 

Okrepitev jena

Na obvezniških trgih večjih premikov ni bilo. Donosnost 10-letnih ameriških državnih obveznic se je rahlo znižala, dolar pa je zabeležil najslabši teden po maju. Japonski jen je medtem močno pridobil, saj so se okrepila ugibanja o morebitnem posredovanju japonskih oblasti na valutnem trgu, potem ko je jen zdrsnil na večletna dna.

Ob koncu tedna so se okrepile špekulacije, da se japonske oblasti pripravljajo na morebiten poseg na deviznem trgu, da bi ustavile drsenje jena – po nekaterih ocenah celo z redko pomočjo ZDA. Jen je v petek poskočil za 1,75 odstotka, na 155,63 jena za dolar, in se povzpel na najmočnejšo raven letos. To je bil največji enodnevni skok od avgusta, s čimer je prekinil predhodno oslabitev proti ravnem iz leta 2024, ko je Japonska že posredovala z nakupi lastne valute.

Do zasuka v ameriškem delu trgovanja je prišlo po tem, ko so trgovci poročali, da je newyorška podružnica ameriške centralne banke Federal Reserve Bank of New York navezala stik s finančnimi institucijami z vprašanji glede tečaja jena. Na Wall Streetu so te poizvedbe razumeli kot morebitno pripravo terena za japonsko intervencijo za krepitev jena, morda celo ob sodelovanju ameriške vlade.

"Preverjanje tečaja je običajno zadnje opozorilo pred takim ukrepom," je dejal Michael Brown, višji raziskovalni strateg pri Pepperstone Group, glede intervencije. "Zdi se, da ima Takaichijeva administracija veliko, veliko manjšo toleranco do špekulativnih gibanj valut kot njeni predhodniki."

Plemenite kovine: zlato blizu pet tisoč dolarjev, srebro do rekorda

Največ pozornosti so pritegnile plemenite kovine. Zlato je doseglo nove rekordne vrednosti in se približalo pet tisoč dolarjem za 31,1-gramsko unčo, kar odraža kombinacijo geopolitičnih tveganj, šibkejšega dolarja in skrbi glede neodvisnosti centralnih bank. Spot cena zlata je v New Yorku zrasla za 0,9 odstotka, na 4.981,52 dolarja za unčo, s čimer je dosegel več kot osemodstotno tedensko rast, kar je najmočnejša tedenska rast zlata po marcu 2020.

Še izrazitejši preboj je doseglo srebro. Cena je prvič v zgodovini presegla 100 dolarjev za unčo, potem ko je spot cena poskočila nad to mejo. Letos je srebro že skoraj 40 odstotkov višje, potem ko se je njegova cena lani več kot podvojila. Povpraševanje poganjajo tako vlagatelji, ki iščejo varna zatočišča, kot tudi industrija, saj ima srebro pomembno vlogo v energetiki, elektroniki in zeleni tehnologiji.

Na trgu srebra se že pet let kopiči primanjkljaj ponudbe, dodatno pa so razmere zaostrile skrbi pred morebitnimi ameriškimi carinami, ki so sprožile selitev fizičnega srebra v ZDA in lani povzročile zgodovinski "short squeeze" v Londonu.