"Slovenci imajo na bankah okoli 30 milijard evrov, večino tega denarja so vpogledna sredstva, kar pomeni, da se zanje ne prejemajo obresti. Ne gre za težavo, ki je nastala zdaj, ampak je prisotna že več let," je stanje na računih Slovencev na kratko povzel profesor z ljubljanske ekonomske fakultete Aljoša Valentinčič.
Ob tem opozarja, da je kapitalski trg pri nas premalo razvit in da ga bo treba povzdigniti na višjo raven. Kljub temu so v zadnjem času vidni nekateri premiki, ki vlivajo nekaj optimizma. Med temi so uvedba individualnih naložbenih računov (INR) ter izdaje ljudskih obveznic. "Če imate nič odstotkov ali pa 3,5 odstotka, čez leta nastane ogromna razlika," opozarja sogovornik. Te dni pa smo dobili še produkt, o katerem smo se pogovarjali veliko let: "Končno je ena družba napovedala izdajo delnic, povezanih z naložbami v nepremičnine." Ob tem je pojasnil, da gre, ne glede na to, ali nam je produkt všeč ali ne, za prvo izdajo v mnogo letih. "Upam, da je to le prvi korak v nizu," je dodal.
Mislil je na prvo prodajo novih delnic družbe NLB Skladi – Nepremičnine, nepremičninska investicijska družba (NID), ki bodo pozneje uvrščene na Ljubljansko borzo. Kot smo pisali, bo NID vlagal v poslovne nepremičnine, po ugodnem scenariju pa predvidevajo od osem- do devetodstotni letni donos. Do 16. oktobra je mogoče vpisati od pet tisoč evrov delnic, svoje prihranke pa lahko poleg profesionalnih vložijo tudi mali vlagatelji.
Valentinčič konkretnega produkta NLB Skladi ni želel komentirati, je pa nekaj besed o njem zapisal analitik Bloomberg Adria Rudi Lukačić. Gre za zaprti investicijski sklad, ki je osredotočen na naložbe v komercialne nepremičnine, podoben skladu InterCapital Real Estate na Hrvaškem, ki cilja na osem- do devetodstotni donos na leto, medtem ko je tržni donos v vseh sektorjih vrhunskih (prime) komercialnih nepremičnin v letu 2025 znašal približno sedem odstotkov, enako kot na slovenskem trgu.
Analitik BBA je pojasnil, da vlagatelji kupujejo izpostavljenost portfelju nepremičnin prek delnice sklada, ne da bi morali sami kupovati, upravljati ali vzdrževati posamezne nepremičnine. Poudarek je na stabilnem dohodku, ne na agresivni rasti kapitala.
"Sklad bi lahko bil zanimiv za vlagatelje, ki želijo izpostavljenost nepremičninskemu trgu, vendar nimajo dovolj kapitala za nakup nepremičnine ali pa jim je pomembnejša likvidnost, ki jo omogoča vlaganje v investicijski sklad. Takšna naložba je primerna za vlagatelje, ki vlagajo za najmanj pet let, ki želijo svoj portfelj dodatno razpršiti, ne da bi se ukvarjali z operativnim upravljanjem nepremičnin," pravi Lukačić. Na drugi strani se mu zdi sklad manj primeren za vlagatelje, ki iščejo močno rast kapitala.
"Glavno tveganje ostaja morebitna rast obrestnih mer v Evropi, ki bi lahko znižala vrednost nepremičnin in pritiskala na donose," pravi.
Kaj so alternative temu produktu? "Za vlagatelje, ki želijo ohraniti izpostavljenost nepremičninam, vendar z morebitno večjo rastjo in večjo nihajnostjo, je alternativa lahko delnica Equinoxa na Ljubljanski borzi, ki je od začetka leta dosegla negativen donos v višini dveh odstotkov. Druga možnost so ETF, specializirani za vlaganje v nepremičnine (REIT-i)," je dodal.
.webp){kind=icon}
