Slovenski DZU upravljajo več kot sedem milijard evrov

Slovenski vzajemni skladi so oktobra dosegli novo pomembno prelomnico: čista vrednost sredstev (ČVS) je prvič presegla sedem milijard evrov, kar pomeni 4,9-odstotno mesečno rast. Hkrati so bila neto vplačila že drugi mesec zapored močno pozitivna in so znašala 51,83 milijona evrov, kar je največji znesek po juniju.

Največ svežega kapitala je tudi oktobra priteklo v delniške sklade, ki med vlagatelji še vedno ostajajo najmočnejša kategorija po privlačnosti. Na trgu je bilo ob koncu meseca aktivnih 572.730 vlagateljev, kar pomeni rahlo povečanje in stabilen dolgoročni trend rasti.

Gibanje neto vplačil v tem letu kaže izjemno dinamiko. Po dobrem začetku leta, ko je sektor januarja zabeležil 57,8 milijona evrov svežih vplačil in so se februarja ta povzpela na 61,4 milijona, so se marca neto prilivi začeli umirjati. April in maj sta postregla s precej umirjenimi številkami – 6,9 oziroma 9,9 milijona evrov –, preden je junija sledil nov izrazit preboj z 99 milijoni evrov neto prilivov.

Julij je bil z –22,7 milijona evrov prvi mesec negativnih gibanj, ampak to je bila posledica enega večjega nakazila, kot so pojasnili v Združenju družb za upravljanje premoženja (ZDU-GIZ). Nato je avgust prinesel vnovični preobrat z močnimi prilivi (49,4 milijona evrov), septembra pa se je sektor še dodatno okrepil s 47 milijoni evrov novih neto vplačil. 

Delniški skladi ostajajo motor rasti

Delniški skladi so oktobra pritegnili največ novih sredstev – 24,32 milijona evrov neto vplačil. Kljub povečani nihajnosti na globalnih trgih delniški skladi ostajajo najpomembnejši steber slovenskega varčevalskega portfelja:
– v njih je vloženih 71 odstotkov vsega premoženja,
– njihova skupna čista vrednost sredstev je oktobra dosegla 4,85 milijarde evrov, kar pomeni približno 4,6-odstotno rast glede na september.

Močna rast obvezniških skladov kljub dvigu donosnosti obveznic

Obvezniški skladi so oktobra zabeležili največje mesečne prilive v zadnjem letu. Neto vplačila so znašala 13,96 milijona evrov, kar je skoraj trikrat več kot mesec prej. Skupni ČVS obvezniških skladov je zrasel na 444 milijonov evrov. Vlagatelji se očitno odzivajo na stabilizacijo donosnosti evropskih državnih obveznic in pričakovano sproščanje monetarne politike v letu 2026.

Mešani skladi so oktobra zabeležili 7,15 milijona evrov neto vplačil, njihov skupni ČVS pa je dosegel 1,37 milijarde evrov. Tokovi potrjujejo, da ostajajo zanimivi za vlagatelje, ki iščejo bolj uravnoteženo tveganje.

Skladi denarnega trga so privabili dodatnih 6,45 milijona evrov, kar ustreza trendom zadnjih mesecev, ko vlagatelji del sredstev parkirajo v manj tveganih, likvidnih naložbah.

Oktober je eden najmočnejših mesecev tega leta, tako glede rasti sredstev kot glede razpoloženja vlagateljev. Pozitivni tokovi so še posebno pomembni v okviru negotovosti na globalnih trgih, saj kažejo, da domači vlagatelji dolgoročno stavijo predvsem na delniške in obvezniške naložbe.