Vzajemni skladi: 'Rast vplačil rezultat intenzivne prodaje'

Sredstva v slovenskih vzajemnih skladih so konec aprila dosegla 7,8 milijarde evrov, kar je več kot trikrat toliko kot leta 2015. Število vlagateljev raste, trg pa ostaja močno skoncentriran med največjimi upravljavci. Po besedah predsednice ZDU GIZ Mire K. Veljić je to rezultat intenzivne prodaje družb za upravljanje (DZU), njeno trditev pa potrjuje tudi raziskava.

Pet članic ZDU GIZ je ob koncu aprila upravljalo 72 vzajemnih skladov, skupna čista vrednost sredstev (ČVS) pa je znašala 7,8 milijarde evrov. Od konca leta 2015 so se sredstva povečala za 5,5 milijarde evrov oziroma približno 239 odstotkov. Približno polovica rasti je bila posledica novih vplačil vlagateljev, polovica pa rasti vrednosti finančnih trgov.

Poglejmo še sveže podatke: aprila letos se je na slovenskem trgu vzajemnih skladov nadaljevalo okrevanje po precej volatilnem marcu. ČVS vseh vzajemnih skladov je konec aprila dosegla 7,85 milijarde evrov, kar je približno 641 milijonov evrov oziroma skoraj devet odstotkov več kot marca, ko je znašala 7,21 milijarde evrov. Število vlagateljev se je povečalo na 588.262, to številko pa malenkostno izkrivljajo tisti, ki imajo vzajemne sklade pri več DZUjih.

 

Slovenci prevzemajo več tveganja kot povprečni evropski vlagatelj

Ključni motor rasti so bili predvsem delniški skladi. Iz podatkov je razvidno, da so vlagatelji aprila znova izrazito povečevali izpostavljenost delniškim naložbam, predvsem tujim delnicam. Naložbe v lastniške vrednostne papirje tujih izdajateljev so se v enem mesecu povečale s 5,30 na 5,94 milijarde evrov, kar kaže na močan vpliv rasti globalnih delniških trgov, predvsem ameriških in tehnoloških delnic.

Pozitivno razpoloženje potrjujejo tudi neto prilivi, ki so aprila znašali 34,3 milijona evrov in so bili nekoliko višji kot marca. Po marčevskih odlivih iz delniških skladov so se vlagatelji očitno začeli vračati na trg, predvsem ob izboljšanju sentimenta na mednarodnih trgih.

Po posameznih segmentih so največji del trga še naprej predstavljali delniški skladi. Ti so konec aprila upravljali približno 5,5 milijarde evrov sredstev. Mešani skladi so imeli okoli 1,8 milijarde evrov sredstev, obvezniški pa približno 524 milijonov evrov.

Veljić opozarja, da slovenski vlagatelji pri izbiri naložb pogosto prevzemajo več tveganja kot povprečni evropski vlagatelji. "Slovenci, če se odločimo vlagati, vlagamo bolj rizično, ker smo nadpovprečno izpostavljeni delniškim naložbam. Pri nas je izpostavljenost do delniških skladov okoli 70-odstotna, medtem ko je v Evropi okoli 50-odstotna," je dejala.

Po njenem mnenju bi morali vlagatelji bolj aktivno uporabljati tudi manj tvegane produkte. "Želimo si vlagateljev, ki so sposobni iz delniških skladov, ko se prestrašijo, preiti v denarne sklade," pravi Veljićeva.

Benjamin Jošar, predsednik upravnega odbora Triglav Investments, ob tem poudarja, da slovenski vlagatelji pogosto spregledajo manj tvegane oblike vlaganja. "Vlagamo zelo radi v delniške sklade, ob 33 milijardah depozitov na bankah pa hkrati ne izkoriščamo vseh možnosti, ki jih ponujajo vzajemni skladi na bolj varni strani, torej denarni in obvezniški skladi za vlagatelje, ki so manj naklonjeni tveganju," je dejal.

Večina prebivalcev še vedno predvsem varčuje

Raziskava med skoraj 800 posamezniki aktivne populacije, ki sami upravljajo svoje finance, kaže, da je okoli 40 odstotkov vprašanih sposobnih redno varčevati.

Najpogostejša oblika upravljanja prihrankov ostajajo varčevalni računi, depoziti ali ločeni podračuni, ki jih uporablja 38 odstotkov anketiranih. Dodatnih 27 odstotkov jih denar hrani v gotovini.

Med naložbenimi oblikami so najbolj razširjena življenjska zavarovanja z varčevalno komponento (19 odstotkov) in vzajemni skladi (16 odstotkov). Kriptovalute uporablja 13 odstotkov vprašanih, neposredno vlaganje v vrednostne papirje in pokojninske sklade pa po 11 odstotkov. ETF-e uporablja sedem odstotkov anketiranih.

Vzajemne sklade prodajajo svetovalci, ETF-e aplikacije

Raziskava kaže izrazite razlike tudi pri načinu odločanja za posamezne produkte. Pri vzajemnih skladih imajo največji vpliv svetovalci v poslovalnicah bank in zavarovalnic. Kar 49 odstotkov vlagateljev v vzajemne sklade je navedlo, da jih je za vlaganje prepričal svetovalec.

"Produkti se morajo prodajati, ljudje jih ne pridejo kupit, to so rezultati intenzivne prodaje," pravi Veljićeva.

Pri ETF-ih pa prevladuje samostojno odločanje prek digitalnih aplikacij. Tako je odgovorilo 82 odstotkov vlagateljev v ETF-e, medtem ko je bil vpliv svetovalcev pri tej skupini minimalen.

Veljićeva opozarja tudi, da se velik del prebivalstva o financah sploh ne informira sistematično. "Petina se jih nič ne informira o finančnih temah, okoli 40 odstotkov pa je prepuščenih samim sebi in informacije iščejo pri prijateljih ter družini," je dejala.

Upravljavci premoženja stavijo tudi na umetno inteligenco

V industriji upravljanja premoženja vse pomembnejšo vlogo dobiva umetna inteligenca (AI). Po oceni McKinseyja bi lahko evropskim upravljavcem premoženja prinesla do 30-odstotno izboljšanje produktivnosti.

"Umetno inteligenco uporabljamo pri poročevalskem delu, projektno pa nam lahko pomaga poiskati podjetja, ki sodijo v določeno investicijsko temo, ne gre pa za investicijske odločitve," pojasnjuje Jošar.

Po njegovih besedah lahko AI upravljavcem prinese pomembne stroškovne prihranke. "Lahko pride do stroškovnih prihrankov do nekje tretjine pri večjih družbah za upravljanje. Razvijamo zaledne sisteme, da ne bo potrebnega toliko človeškega dela. Strašljivo pa je gledati, kako hitro se ti modeli izboljšujejo," opozarja.