Rast obsega kreditov poganja četrtletni dobiček NLB

NLB Skupina je v tretjem četrtletju dosegla čisti dobiček v višini 131,6 milijonov evrov, kar je medletno odstotek manj, skupaj pa je ta v prvih devetih mesecih znašal 406 milijonov evrov. Skupni prihodki so v prvih devetih mesecih kljub padcu obrestnih mer za 150 bazičnih točk za štiri odstotke presegli lanske v primerljivem obdobju in znašali 963 milijonov evrov.

Na prvi pogled presenetljivo odporno poslovanje NLB glede na drugačno monetarno okolje kot lani temelji predvsem na nadaljnji rasti posojil. Četrtletne rezultate pozdravljajo tudi delničarji, saj je tečaj delnice presegel 180 evrov, v današnjem dopoldanskem trgovanju pa se je NLB podražila za skoraj tri odstotke.

Skupna bruto posojila so se od začetka leta povečala za 11 odstotkov, predvsem zaradi stabilizacije obrestnih mer. Rast je bila raznolika; v Sloveniji so se posojila podjetjem in državi povečala za 10 odstotkov, posojila prebivalstvu pa za osem odstotkov, medtem ko je na trgih JVE rast posojil dosegla med 13 in 14 odstotkov, kar je odraz tako makroekonomskih dejavnikov kot izboljšane prodajne učinkovitosti. 

Večji obseg kreditov je skoraj v celoti izravnal učinek nižjih povprečnih obrestnih mer pri kreditih strankam, z negativnim neto učinkom 0,7 milijona evrov, brez upoštevanja večjega števila dni v četrtletju. 

Obrestni prihodki rastejo kljub nižjih obrestnih meram ECB

Čisti obrestni prihodki so se povišali za odstotek glede na enako obdobje lani in dva odstotka glede na prejšnje četrtletje. Rast obrestnih prihodkov v primerjavi z enakim obdobjem lani je bila predvsem posledica večjega obsega kreditiranja, deloma zaradi pozitivnega prispevka prevzete Skupine SLS. K četrtletni rasti so ob tem prispevali večji obseg in izboljšani donosi vrednostnih papirjev ter, kot že rečeno, večji obseg kreditiranja, ki je izravnal učinek nižjih obrestnih mer.

Čiste opravnine so se v primerjavi z enakim obdobjem lani povečale za osem odstotkov. Na letni ravni pa so zrasli tudi stroški, ki so se na primerljivi osnovi (brez upoštevanja prispevka prevzete Skupine SLS, drugih izrednih stroškov vključno z učinkom variabilnega nagrajevanja) povečali za 5,5 odstotka. Delež stroškov v čistih prihodkih (CIR) je znašal 46,1 odstotka.

Glavni dejavniki rasti stroškov v tem obdobju so bili povezani s prevzemom Skupine SLS, uskladitvami plač na ravni Skupine, obsežnimi naložbami v informacijsko tehnologijo za pospešitev digitalizacije ter nekaj enkratnimi postavkami, vključno z učinkom variabilnega nagrajevanja.

Obseg vlog se je glede na konec leta 2024 povečal za 1.427,1 milijona evrov oziroma šest odstotkov in za 11 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani, pri čemer gre skoraj dve tretjini rasti pripisati vlogam prebivalstva. V tretjem četrtletju se je rast vlog nadaljevala na vseh trgih.

"Ohranjamo pozitiven pogled na naše kratkoročno finančno poslovanje, hkrati pa se vztrajno osredotočamo na srednjeročne in dolgoročne priložnosti za rast, ne glede na to, ali jih poganjajo zunanji tržni dejavniki ali pa pobude znotraj našega lastnega delovanja," je  ob objavi rezultatov poudaril predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak.

Prilagoditev načrtov zaradi višjih plač

Ob objavi četrtletnih rezultatov so malenkostno prilagodili tudi načrte za celotno leto 2025:

•  Pričakuje se, da bo rast kreditov v letu 2025 dosegla nizko dvomestno število.
• Redni prihodki naj bi presegli 1.200 milijonov evrov (nad prejšnjo napovedjo, ki je bila približno na tej ravni), saj se pričakujeta močna rast kreditov in aktivnost strank.
• CIR za leto 2025 naj bi bil nekoliko višji, pri približno 49 odstotkih, in sicer zaradi zvišanja minimalnih in povprečnih plač v regiji, ob prilagoditvi prejemkov, vezanih na gibanje cene delnice ter namernih prehodnih vlaganjih v IT za pospešitev digitalnih zmogljivosti Skupine.
• Na podlagi pojasnjene dinamike stroškov je napoved za ROE po davkih in normalizirani ROE po davkih prilagojena navzdol za 50 bazičnih točk na približno 14,5 odstotka in 19,5 odstotka.
• Smernica za strošek tveganja ostaja v razponu med 30 do 50 bazičnih točk, pri čemer se pričakuje, da se bo ta gibal v spodnjem delu razpona.