Raje kupujejo obveznice evropskih držav kot delnice: zahtevani donosi na rekordih

Prejšnji teden so stroški zadolževanja Velike Britanije dosegli 5,75 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1998, medtem ko so francoske obrestne mere najvišje po letu 2011.

Vlagatelji so se množično usmerili v nakup dolgoročnih obveznic, ki so jih izdale velike evropske države, privlačne pa so zaradi donosnosti, kakršnih ni bilo že desetletja. Dolgoročne državne vrednostne papirje držav, kot sta Velika Britanija in Francija, vlagatelji vidijo kot privlačnejšo izbiro od delnic, ameriških obveznic in valut, saj nudijo redko ravnovesje med višjimi donosi in fiskalnim okvirom, ki je vendarle precej manj tvegan kot ameriški.

 

 

Fokus na Franciji in Veliki Britaniji

Prejšnji teden so stroški zadolževanja Velike Britanije dosegli raven 5,75 odstotka, kar je najvišje po letu 1998, medtem ko so zahtevani donosi na francoske obveznice najvišje po letu 2011.

Ti premiki so imeli vpliv po vsem svetu, saj zaskrbljenost zaradi vztrajne inflacije in višjega zadolževanja ohranja dolgoročni dolg pod drobnogledom investitorjev. Čeprav razpoloženje ostaja krhko, zaskrbljenost zaradi fiskalnih primanjkljajev pa visoka, so nekateri pripravljeni sprejeti tveganje zaradi donosov.

Stanje francoskega dolga se je poslabšalo zaradi zaskrbljenosti glede politične situacije in izglasovane nezaupnice premierju Françoisu Bayrouju. V Veliki Britaniji pa je v petek podala odstop podpredsednica vlade Angela Rayner zaradi davčnega škandala – kar pomeni še večji pritisk na premierja Keira Starmerja – medtem ko se širijo špekulacije, kako zapolniti proračunsko vrzel do roka, ki je določen za november.

"Ob tako visokih donosih je globalni fiksni dohodek videti privlačno," meni Dan Ivascyn, glavni investicijski direktor v Pacific Investment Management Co. "Ne le v absolutnem smislu, temveč tudi v primerjavi z delnicami," je poročal Bloomberg.

 

 

Potreba po večjem zadolževanju

Čeprav se neposredne gospodarske posledice nezaupnice francoskemu premierju zdijo obvladljive, naj bi se zadolženost kot delež BDP-ja povečala za 10 odstotnih točk – na 125 odstotkov do leta 2030 – če se politiki ne bodo dogovorili o ukrepih za konsolidacijo.

"Neuspeh pri izvajanju ambicioznega načrta konsolidacije bi pustil dolg na nevarni rastoči poti, saj nominalna rast ne uspeva nadomestiti naraščajočih stroškov financiranja, s čimer se povečujejo tveganja za vzdržnost dolga," so po poročanju Bloomberga zapisali ekonomisti Jean Dalbard, Antonio Barroso in Simona Delle Chiaie.

Medtem se je predsednik Emmanuel Macron, da bi se izognil razpisu predčasnih volitev, imenoval novega premierja (to je postal dosedanji obrambni minister Sébastiene Lecornu) in pozval k dogovoru med strankami v francoski Narodni skupščini.

"V prihodnosti bi se lahko položaj spremenil v dolžniško ali gospodarsko krizo, trenutno pa gre le za politično krizo," je dejal Dalbard za Bloomberg TV v petek.

 

 

Opozorila glede pomanjkanja sredstev

Težave z britanskim proračunom se odražajo na tamkajšnjih trgih. Vlagatelji so vse bolj previdni, saj se sprašujejo o tem, ali je vlada sposobna ohraniti svoje finance pod nadzorom, ne da bi pri tem zavrla gospodarstvo.

Pritiski so sprožili opozorila ekonomistov, da bi se država lahko znašla v položaju, ko bi potrebovala pomoč Mednarodnega denarnega sklada. Morda gre za pretiravanje, toda realnost trenutnega dogajanja je, da vlagatelji prodajajo dolgoročne britanske obveznice in dvigujejo zahtevane donose na najvišjo raven v tem stoletju.

To pomeni, da se več denarja porabi za obrestna plačila državnega dolga, to pa dodatno zmanjšuje omejen fiskalni prostor finančne ministrice Rachel Reeves in ji otežuje že tako težke politične odločitve.

Globalno so donosnosti dolgoročnih obveznic v nekaterih primerih dosegle več kot desetletne vrhove, saj vlagatelji zahtevajo višje premije zaradi večje ponudbe dolga, ki ga morajo vlade izdati za financiranje svojih načrtov porabe.

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar