Kratkotrajno oddajate nepremičnino? EU snuje spremembe

Evropska unija pripravlja ukrepe, ki bodo mestom pomagali omejiti delovanje ponudnikov kratkoročnih nastanitev, kot je Airbnb, saj želijo rešiti problem dostopnosti in pomanjkanja stanovanj.

Evropska komisija, izvršilni organ EU, bo predlagala skupno metodologijo, ki bi jo bilo mogoče uporabljati po celotnem bloku za prepoznavanje območij, kjer je stanovanjska problematika še posebej izrazita, ter postopek za določitev, kateri ukrepi bi se lahko šteli za sorazmerne, so povedali viri, seznanjeni z zadevo. Po njihovih besedah gre v bistvu za prizadevanje, da bi lokalnim oblastem zagotovili pravno zaščito pred morebitnimi sodnimi izzivi.

Predsednica Evropske komisije (EK) Ursula von der Leyen naj bi ukrep, ki predstavlja osrednji del zakona EK o dostopnih stanovanjih, napovedala pred svojim letnim nagovorom Evropskemu parlamentu septembra.

Poteza predstavlja prizadevanje EU, da se odzove na stanovanjsko krizo – eno ključnih skrbi evropskih državljanov, vendar področje, na katerem ima Bruselj omejena pooblastila. Odločitve o stanovanjski politiki so tradicionalno v pristojnosti nacionalnih ali lokalnih oblikovalcev politik.

Predlog želi okrepiti položaj lokalnih oblasti, ki so se pri prizadevanjih za omejevanje turističnih najemov soočile s številnimi sodnimi postopki. Lastniki nepremičnin in ponudniki kratkoročnih najemov so se v teh pravnih sporih sklicevali na pravila EU o notranjem trgu.

Prelomna je bila odločitev v primeru iz leta 2020, ki so ga proti ukrepom za omejevanje kratkoročnih najemov v Parizu sprožili lastniki nepremičnin, ki je pokazala, da je mogoče pravila enotnega trga preseči, če se dokaže, da je ukrep dovolj utemeljen v javnem interesu. Ta sodba je vplivala na pripravo prihajajočega predloga.

Uradnik Evropske komisije je za Bloomberg News povedal, da bo zakon o dostopnih stanovanjih zagotovil skupni operativni okvir, ki bo oblastem pomagal bolj dosledno uporabljati obstoječo zakonodajo EU in hkrati zagotovil, da bodo omejitveni ukrepi na področju stanovanj ocenjeni kot sorazmerni z obsegom problema.

Predstavnik družbe Airbnb Inc. je dejal, da stanovanjska kriza v Evropi "zahteva strukturne rešitve in podpiramo pristop, ki temelji na dokazih ter je usmerjen v konkretne probleme".

"Vemo, da želijo gostitelji, gostje in skupnosti ohraniti koristi, ki jih kratkoročni najemi prinašajo Evropi, zato pričakujemo, da bo vsak predlog EU sorazmeren," je dejal predstavnik. "Izkušnje iz mest, kot sta Barcelona in Amsterdam, kažejo, da splošne omejitve kratkoročnih najemov ne izboljšujejo lokalnih stanovanjskih razmer."

Po podatkih Eurostata, statističnega urada EU, približno 20 odstotkov stanovanjskega fonda EU ni namenjenega glavnemu prebivališču. V velikih mestih in turističnih destinacijah se stanovanja vse pogosteje uporabljajo za namene, ki niso stalno bivanje, kar zmanjšuje možnosti, ki so na voljo lokalnim prebivalcem. Raziskava Eurobarometra, objavljena leta 2025, je pokazala, da več kot polovica prebivalcev mest pomanjkanje dostopnih stanovanj ocenjuje kot nujen in takojšen problem, pomembnejši od vprašanj, kot je brezposelnost.

Kljub temu je bila tema na ravni EU večinoma odsotna iz razprav, saj je predvsem v pristojnosti nacionalnih, regionalnih ali lokalnih oblasti.

Evropska komisija je decembra lani predlagala evropski načrt za dostopna stanovanja. Dokument je oblasti na različnih ravneh pozval, naj zmanjšajo birokratske ovire v gradbeništvu, spodbudijo naložbe in naslovijo problem špekulacij z nepremičninami.

Poročilo, pripravljeno za posebno komisijo Evropskega parlamenta za stanovanjsko krizo, je pozvalo k uvedbi ukrepov, ki bi nacionalnim oblastem omogočili več prostora za regulacijo kratkoročnih platform, kot je Airbnb, brez strahu pred nenehnimi sodnimi postopki na podlagi prava EU.

"Ljudje menijo, da stanovanjska kriza ni velik problem, ker v večini evropskih držav večina prebivalstva še vedno živi v lastnih stanovanjih," je za Bloomberg News povedala Irene Tinagli, predsednica posebne komisije Evropskega parlamenta za stanovanjsko krizo. "Vendar ne razumejo, da to vpliva tudi na prihodnjo konkurenčnost, saj vpliva na mobilnost delovne sile, razporejanje talentov in demografske trende," je dodala.