Največja davčna obremenitev v Evropi, tretji najvišji javni dolg in omejen manevrski prostor – francoski premier François Bayrou hodi po tankem ledu pred glasovanjem o nezaupnici 8. septembra, ko poskuša najti ravnotežje med finančno disciplino in političnim preživetjem.
Na eni strani finančni minister Eric Lombard umirjeno vlagateljem zagotavlja, da se Francija ne bo odrekla strategiji zmanjšanja javnega dolga, ki je dosegel 3.345 milijard evrov. V zadnjih dveh desetletjih je dolg stalno rasel, konec leta 2024 pa je dosegel rekordnih 113,9 odstotka BDP, kar Francijo uvršča na tretje mesto po višini javnega dolga v Evropi – takoj za Grčijo in Italijo. Na drugi strani premier Bayrou tvega padec vlade zaradi nesoglasij v parlamentu glede uvedbe fiskalnih reform.
Politični spopad bo dosegel vrhunec 8. septembra, ko se bo Bayrou soočil z glasovanjem o (ne)zaupnici, ki bi lahko končalo njegov premierski mandat. Oba politika za zdaj pošiljata različna sporočila: Lombard govori o kontinuiteti, stabilnosti in pomirjanju trgov, medtem ko Bayrou trdi, da je na kocki preživetje francoskega gospodarstva.
Preberi še
Merz in Macron za sekundarne sankcije proti podpornikom Rusije
Nemški kancler in francoski predsednik želita povečati pritisk na Rusijo.
30.08.2025
Francoski premier išče ozko pot do političnega preživetja
Francois Bayrou ima majhne možnosti, da ostane francoski premier.
29.08.2025
Vladna kriza maje francosko borzo in draži njen dolg
Politična kriza znova zajela Francijo, septembra glasovanje o vladni zaupnici.
26.08.2025
Drobni užitki pariškega supermarketa
Okusi čipsa! Bagete! Pa sladice! IN ŠUNKA.
10.08.2025
Francija se je znašla v finančni krizi, ker javna uprava, lokalne oblasti in sistem socialne varnosti ustvarijo manj, kot porabijo. Po podatkih Bloomberga Francija že več kot pol stoletja ni imela proračunskega presežka – nazadnje ga je zabeležila pred naftno krizo leta 1973.
"V zadnjih desetletjih Francija ni storila ničesar za stabiliziranje fiskalnega primanjkljaja in razmerja dolga do BDP," pravi Matej Vujanić, analitik Bloomberg Adria. "Francija ima že zdaj najvišjo davčno obremenitev v Evropi, uvedba dodatnih obremenitev pa bi omejila gospodarsko rast," poudarja.
Nathan Laine/Bloomberg
Kaj želi francoski premier in kaj opozicija
Francoski premier je predlagal reformni načrt, s katerim bi zbral 44 milijard evrov prek zmanjšanja porabe in zvišanja davkov. Med ukrepi so tudi predlogi za zmanjšanje števila državnih praznikov ter podvojitev letne omejitve participacij v zdravstvu. Njegov predlog je naletel na ostro nasprotovanje v parlamentu. "Francosko ljudstvo mora razumeti resnost naše situacije, zato sem na mizo postavil prihodnost vlade," Bayroujeve besede iz prejšnjega tedna v osrednjem terminu na televiziji France 2 povzema Bloomberg.
Opozicijske stranke, ki imajo večino v francoskem parlamentu, so že napovedale, da bodo izglasovale nezaupnico premierju. Da bi ostal na oblasti, je Bayrou ta teden opravil vrsto posvetovanj s parlamentarnimi strankami, da bi omilil njihov položaj. Kako uspešen je bil pri tem, bo jasno po glasovanju, ki je napovedano za ponedeljek, 8. septembra.
Nervozna finančna tržišča
Investitorji z nervozo pričakujejo glasovanje v začetku prihodnjega tedna. Razlika v donosih med francoskimi in nemškimi desetletnimi obveznicami – kar je merilo investicijskega tveganja – raste pred glasovanjem o nezaupnici, poroča Bloomberg.
"Delniški trg od začetka leta beleži občutno slabši donos v primerjavi z evropskim indeksom: donos se je od sredine avgusta prepolovil," poudarja Vujanić. Avgusta je politična negotovost povzročila padec indeksa CAC 40 za približno 0,9 odstotka, kaže analiza JP Morgana.
"Trg beleži nagel skok donosov na dolgem delu krivulje," poudarja Vujanić. "To kaže na zaskrbljenost vlagateljev glede dolgoročne vzdržnosti francoskega javnega dolga," dodaja. To se še posebej kaže pri donosih na tridesetletne obveznice, ki znašajo okoli 4,5 odstotka. "Tako nizka raven ni bila zabeležena vse od leta 2011, ko je evroobmočje prehajalo skozi dolžniško krizo," izpostavlja Vujanić.
A kljub vsemu temu ostaja francoski minister za finance miren. Na letni konferenci poslovnega združenja Medef prejšnji teden je dejal, da je Francija na dobri poti, da doseže letošnji cilj, da proračunski primanjkljaj ne preseže 5,4 odstotka BDP. Po njegovih besedah bi lahko razmerje primanjkljaja in BDP prihodnje leto še upadlo, na približno 4,6 odstotka, poroča Bloomberg. "Prepričan sem, da se bodo stroški zadolževanja znižali, ko se bo zmanjšala negotovost," je dodal.
Administracija francoskega predsednika Emmanuela Macrona se sooča z dvojnim izzivom. Na zunanjepolitičnem področju - pred mednarodnimi vlagatelji se trudijo prikazati kot fiskalno odgovorni, hkrati pa morajo doseči soglasje znotraj države, da preprečijo poglabljanje politične krize. Sam Macron je v četrtek na novinarski konferenci izrazil spravljiv ton in pozval k "ambicijam, odgovornosti in stabilnosti" v prihajajočih razpravah, poroča Bloomberg.
Za premierja Bayroua glasovanje o zaupnici ni le politični, temveč tudi osebni izziv. Če mu ne uspe zbrati dovolj privržencev, bo najverjetneje prisiljen odstopiti. Če preživi, bo pridobil politični predah, a za ceno razkritja krhkosti Macronove koalicije na oblasti.
Medtem ko vlagatelji nestrpno pričakujejo rezultate glasovanja o nezaupnici, bi ponedeljek lahko postal odločilen dan tako za kariero premierja Bayroua kot tudi za Francijo, ki bi se lahko znašla v novi fazi politične nestabilnosti.
.webp){kind=icon}
Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...