Zakaj špansko gospodarstvo prehiteva preostalo Evropo

Če odmislimo vročino in gozdne požare, ki so zajeli osrednje dele države, Španija doživlja lepo poletje. Njena reprezentanca je pravkar osvojila svetovno prvenstvo v nogometu in tako zmagi na Euru 2024 dodala še en mednarodni pokal.

A španske zmage niso omejene le na šport. Španija je eno redkih evropskih gospodarstev, ki trenutno kaže znake robustne rasti. Po napovedih naj bi letos zraslo za 2,6 odstotka, kar je precej več kot pričakovana rast evroobmočja (med 0,6 in 0,9 odstotka). Več kot 2-odstotno rast naj bi Španija ohranila še nekaj let.

Podobna zgodba se odvija tudi na madridski borzi. Referenčni španski indeks IBEX 35, ki spremlja 35 najbolj likvidnih podjetij na madridski borzi, je do sredine julija vlagateljem prinesel skoraj 14-odstotni donos v evrih skupaj z dividendami, s čimer je prehitel ameriški indeks S&P 500.

Kako je dolgoletni levosredinski španski premier Pedro Sanchez obrnil negativne trende svojega gospodarstva, še zlasti dobro desetletje po zloglasni evrokrizi, ki je močno prizadela Španijo in druga južnoevropska gospodarstva? Zakaj je španski indeks eden najbolj donosnih indeksov v Evropi? In kako je Sanchezu uspelo ohraniti vtis stabilnosti levosredinsko vodene države na celini, kjer populistična desnica v javnomnenjskih raziskavah pridobiva moč?

Svetla izjema

Širše evropsko gospodarstvo je izgubilo zagon; je pod nenehnim pritiskom domačih in tujih dejavnikov, pri čemer se pričakuje, da bo njegova rast do konca desetletja ostala precej pod zgodovinskimi povprečji.

Makroekonomske obete zamegljuje preplet energetskega šoka, ki ga je sprožila izraelsko-ameriška vojna proti Iranu, izvoza kitajskih proizvodnih presežkov in carinske politike predsednika Donalda Trumpa. Hkrati visoki javni dolgovi, staranje prebivalstva, nizka produktivnost in visoki stroški energije na domači fronti oblikovalcem politik dodatno otežujejo sprejemanje odločitev.

Glede na nedavno poročilo Mednarodnega denarnega sklada (MDS) naj bi evroobmočje med letoma 2027 in 2031 v povprečju raslo le za 1,2 odstotka na leto. Vendar pa se v okviru splošnega upočasnjevanja rasti v evroobmočju majhna skupina gospodarstev močno oddaljuje od povprečja. Med njimi je tudi Španija.

Španija je v začetku leta 2026 ostala najhitreje rastoče gospodarstvo med štirimi največjimi gospodarstvi evrskega območja. BDP se je v prvem četrtletju povečal za 0,6 odstotka glede na prejšnje četrtletje in za 2,7 odstotka medletno. Nemško gospodarstvo je medtem zraslo za 0,3 odstotka, francosko za 1,1 odstotka, italijansko pa za 0,7 odstotka.

Rast je poganjalo predvsem domače povpraševanje, ki je k letni rasti prispevalo 3,4 odstotne točke. Potrošnja gospodinjstev se je povečala za 3,2 odstotka, naložbe pa za 5,8 odstotka. Zunanja trgovina je rast zmanjšala za 0,7 odstotne točke, saj je uvoz rasel hitreje od izvoza.

Bloomberg

 

Špansko gospodarstvo naj bi tudi leta 2026 ohranilo solidno rast in še naprej prehitevalo druga velika gospodarstva evrskega območja, saj bosta odporna potrošnja gospodinjstev in okrevanje naložb odtehtala šibkejšo zunanjo trgovino in politično negotovost, kaže analiza kreditne zavarovalnice Coface. Glavno gonilo gospodarske aktivnosti bo ostala zasebna potrošnja, ki zajema skoraj 55 odstotkov bruto domačega proizvoda, podprli pa jo bodo zmernejša inflacija, rast plač in močan trg dela, ugotavljajo.

Minister za gospodarstvo Carlos Cuerpo je prejšnji teden poslancem v parlamentu povedal, da pričakuje, da se bo država otresla posledic vojne v Iranu in še naprej močno rasla. "Na podlagi kazalnikov lahko že zdaj rečemo, da se je rast v drugem četrtletju ohranila, kar nam omogoča, da še naprej vodimo v rasti med glavnimi evropskimi gospodarstvi."

K rasti pomembno prispeva tudi turistični sektor, ki je lani privabil rekordnih 96,8 milijona obiskovalcev. Sektor zajema 12,6 odstotka španskega bruto domačega proizvoda, ki se je pred kratkim pridružil ekskluzivnemu klubu gospodarstev z vrednostjo dveh bilijonov dolarjev.

"Španija ostaja ena najhitreje rastočih večjih evropskih ekonomij. Turizem dosega nove rekorde, okrepljena domača potrošnja spodbuja podjetja, sredstva iz evropskih razvojnih skladov pa še naprej financirajo številne infrastrukturne in energetske projekte," špansko gospodarstvo komentira upravljavec premoženja pri Sava Infond Tomaž Arih.

"Španiji je robustno gospodarsko rast v zadnjih letih uspelo ohraniti zaradi spleta več dejavnikov," pojasnjuje Gašper Završnik, nekdanji dopisnik Dela iz Španije. "Pomembno vlogo je imel turizem, ki je po pandemiji okreval precej močneje od pričakovanj. Ob njem se je močno povečal tudi izvoz drugih storitev."

Izboljšanju makrokazalnikov je sledilo tudi čedalje večje zanimanje tujih vlagateljev. "Španija se vse bolj uveljavlja kot ena najprivlačnejših evropskih destinacij za tehnološke investicije. Ameriški velikani, kot sta Google in Amazon, v državi gradijo podatkovne centre in drugo digitalno infrastrukturo, pri čemer jih privabljajo ugodne cene električne energije iz obnovljivih virov, dobra geografska lega in kakovostna telekomunikacijska omrežja," pove Arih. (Pisali smo že, da želi Marbella postati evropska Silicijeva dolina.)

Pomemben dejavnik španske odpornosti so prav nizke cene energije, ki so v primerjavi z drugimi evropskimi velesilami, kot je Nemčija, izjema. Španska gospodinjstva so od marca, ko je prišlo do motenj v Hormuški ožini, pri računih za elektriko v povprečju prihranila po 10 evrov na mesec, kaže analiza inštituta Ember.

Vlada v Madridu v zadnjih nekaj letih veliko vlaga v obnovljive vire energije, pri čemer je njihova širitev od leta 2019 za približno 75 odstotkov zmanjšala vpliv fosilnih goriv na oblikovanje cen elektrike. Proizvodnja vetrne in sončne energije se je med letoma 2021 in 2025 povečala za kar 37 odstotkov, ugotavlja inštitut. Španija je od leta 2019 podvojila zmogljivosti sončnih in vetrnih elektrarn ter omrežju dodala več kot 40 gigavatov. (Prav na primeru Španije in Portugalske smo ob električnem mrku izkusili, kako pomembna je stabilnost električnih omrežij.)

Priseljevanje motor rasti

Španska banka BBVA med glavnimi dejavniki rasti navaja uspešno črpanje evropskih sredstev za okrevanje in vpliv priseljevanja na večanje ponudbe delovne sile. Stopnja brezposelnosti je v zadnjem četrtletju 2025 prvič po svetovni finančni krizi padla pod 10 odstotkov. K povečanju delovne sile je pomembno prispevalo predvsem priseljevanje, saj so tujci od leta 2022 ustvarili več kot 70 odstotkov njenega prirasta.

Španska vlada je glede priseljevanja ubrala drugačno pot kot druge evropske vlade, saj je letos potrdila načrt za legalizacijo približno pol milijona migrantov brez urejenega statusa, kar jim bo omogočilo zakonito vključitev na trg dela. Načrt predvideva izdajo enoletnega dovoljenja za prebivanje z možnostjo podaljšanja.

Tudi poznavalec Završnik kot zelo pomemben dejavnik gospodarske rasti izpostavi priseljevanje. "Število prebivalcev Španije se je v zadnjih letih povečevalo za približno pol milijona na leto, skoraj v celoti na račun priseljevanja. S tem pa je povezan tudi drobni tisk 'španskega gospodarskega čudeža'," doda.

"Zaradi rasti prebivalstva je gospodarstvo v precejšnji meri raslo po obsegu. Če gledamo BDP na prebivalca, je bila rast manj izrazita. Ob tem ne smemo spregledati še nekaterih drugih težav: Španija se poleg tega še vedno spoprijema z ne dovolj visoko produktivnostjo, pomanjkanjem ustrezno usposobljene delovne sile in šibkejšimi naložbami na nekaterih področjih."

Sočasno pa se poglablja stanovanjska kriza, predvsem v Madridu, Barceloni, na turistično zanimivi sredozemski obali in otokih. "Nedostopnost stanovanj otežuje mobilnost delovne sile ter zmanjšuje učinek gospodarske rasti na življenjski standard prebivalcev," ocenjuje novinar Završnik.

Bonitetne agencije nagradile Madrid

Sanchezovi vladi je od leta 2020 prav tako uspelo znižati javnofinančni dolg. Leta 2020 je ta znašal skoraj 120 odstotkov BDP, ob koncu lanskega leta pa približno 100 odstotkov. Razmerje med španskim javnim dolgom in BDP je nižje kot v nekaterih drugih evropskih državah, kot so Francija, Belgija, Združeno kraljestvo, Grčija in Italija.

Izboljšane makroobete so opazile tudi bonitetne agencije, kar se je odrazilo v splošnem zvišanju bonitetnih ocen Španije. Lansko jesen so bonitetne agencije Moody's, S&P Global in Fitch vse zvišale kreditne ocene za eno stopnjo. Moody’s je oceno zvišal na A3, Fitch pa na A, kar je pri obeh najvišja raven po letu 2012. S&P Global je medtem dolgoročno bonitetno oceno Španije zvišal na A+, pri čemer je obete ocenil kot stabilne.

Moody’s je odločitev utemeljil z bolj uravnoteženim modelom gospodarske rasti, izboljšanjem razmer na trgu dela in krepitvijo bančnega sektorja. Fitch je podobno poudaril, da je špansko gospodarstvo preseglo pričakovanja in občutno prehitelo druga velika gospodarstva evrskega območja. S&P Global pa je izpostavil robusten zasebni sektor, visoke stopnje varčevanja in uspešnost izvoza.

Španski javnofinančni primanjkljaj naj bi se leta 2026 dodatno zmanjšal, k čemur bosta prispevala postopno ukinjanje pomoči po poplavah oktobra 2024 in rast davčnih prihodkov zaradi močne potrošnje ter zaposlenosti, napoveduje družba Coface. Pričakujejo, da bo Španija prvič po letu 2007 ustvarila primarni proračunski presežek, ki ne vključuje stroškov obresti. Vlada je večino ukrepov, sprejetih med energetsko krizo, že umaknila, znižane cene elektrike za ranljiva gospodinjstva pa bodo veljale do konca leta.

Javnofinančno konsolidacijo otežuje dejstvo, da vladi ni uspelo pridobiti parlamentarne podpore za novi proračun. Španija namreč ni sprejela novega proračuna od leta 2023, ker manjšinska koalicija nima zadostne podpore v razdrobljenem parlamentu. Proračun iz leta 2023 bo tako najverjetneje podaljšan že tretje leto zaporedoma, kar omejuje možnosti za strukturne reforme in hitrejše zniževanje dolga, napoveduje zavarovalnica Coface.

CaixaBank pričakuje, da se bo španski proračunski primanjkljaj letos znižal na 2,1 odstotka bruto domačega proizvoda z 2,5 odstotka leta 2025, k čemur naj bi prispevali solidna gospodarska rast in manjši izredni izdatki. Po vladnih ocenah sta ti postavki leta 2025 zajemali okoli 0,5 odstotka BDP. Višja obrambna poraba naj bi del izboljšanja izničila.

Španija bi kljub temu ostala v boljšem fiskalnem položaju kot več velikih evropskih gospodarstev. Evropska komisija za leto 2026 Franciji napoveduje primanjkljaj v višini 4,9 odstotka BDP, Italiji pa 2,8 odstotka. Španski fiskalni svet AIReF je nekoliko bolj optimističen od CaixaBank in pričakuje primanjkljaj v višini dva odstotka BDP.

Denis Doyle/Bloomberg

 

Stroški zadolževanja Španije nižji od Francije

Stroški zadolževanja španske vlade so od septembra 2024 prav tako nižji od stroškov zadolževanja francoske vlade. Zadnjič, ko je Španija za najem denarja plačala manj kot Francija, drugo največje gospodarstvo Evropske unije, je bilo novembra 2006.

Povprečni strošek novoizdanega španskega državnega dolga se je leta 2025 zaradi nižjih tržnih obrestnih mer znižal za 46 bazičnih točk na 2,70 odstotka, ugotavlja CaixaBank. Povprečni strošek celotnega dolga v obtoku pa se je povečal za 10 bazičnih točk na 2,31 odstotka, saj je država stare vrednostne papirje z nižjimi kuponi nadomeščala z dražjim zadolževanjem.

Povprečna ročnost španskega dolga ostaja blizu osmih let, pri čemer v enem letu zapade le okoli 13 odstotkov obveznosti, kar omejuje kratkoročna tveganja refinanciranja. Banka ocenjuje še, da bi se lahko plačila obresti celotnega sektorja države leta 2026 povečala na 2,5 odstotka BDP z 2,4 odstotka lani. To bi bilo še vedno precej manj od 3,5 odstotka, zabeleženega leta 2014.

Javni dolg naj bi ob koncu leta 2026 znašal okoli 99 odstotkov BDP, kar je še vedno več kot eno odstotno točko nad ravnjo iz leta 2019 pred pandemijo. CaixaBank ocenjuje, da so kratkoročne potrebe Madrida zaradi široke in stabilne baze vlagateljev obvladljive, vendar opozarja, da glavni izziv ostaja dolgoročna verodostojnost fiskalne politike.

Razmiki med donosi državnih obveznic v evrskem območju so se letos znižali na najnižje ravni po propadu banke Lehman Brothers leta 2008, vendar vlagatelji ocenjujejo, da bo nadaljnje zmanjševanje brez globljih gospodarskih in fiskalnih reform težko.

Zahtevani pribitek za obveznice južnoevropskih držav glede na nemške obveznice se skoraj neprekinjeno zmanjšuje od konca leta 2023, ko so trgi začeli pričakovati znižanje obrestnih mer Evropske centralne banke (ECB).

Trenutna razlika v donosih med španskimi 10-letnimi državnimi obveznicami in nemškimi 10-letnimi bundi znaša 45,6 bazne točke, medtem ko razmerje med francoskimi in nemškimi obveznicami znaša okoli 77 baznih točk.

IBEX 35 med najbolj donosnimi indeksi v Evropi

"Medtem ko je bila pozornost vlagateljev usmerjena predvsem v ameriške tehnološke velikane, je španski trg tiho dosegal odlične rezultate," je izpostavil upravljavec premoženja Arih. Dodaja, da španski borzni indeks skoraj nima tehnoloških podjetij. "Njegova hrbtenica so banke, podjetja za oskrbo in družbe iz potrošniškega sektorja."

Več kot tretjino indeksa zajemajo finančne družbe, približno petino podjetja za javno oskrbo, predvsem proizvajalci in distributerji električne energije, okoli desetino pa podjetja iz potrošniškega sektorja. "Prav ta precej drugačna sestava indeksa je eden ključnih razlogov za letošnji uspeh," pojasnjuje Arih.

Barclays ostaja naklonjen španskim bankam in je pred objavo rezultatov drugega četrtletja večini zvišal ciljne cene. Med favoriti ostajata CaixaBank in Santander, za kateri pričakuje, da bosta presegli pričakovanja, medtem ko je pri BBVA in Bankinterju nevtralen. Analitiki pričakujejo ugodno drugo četrtletje, vendar opozarjajo na vse večje razlike med bankami pri pretvarjanju rasti v dobičkonosnost in donose za delničarje.

"Banke so imele letos zelo ugodno okolje za poslovanje, saj jim višje obrestne mere še vedno omogočajo ustvarjanje nadpovprečnih dobičkov, hkrati pa je špansko gospodarstvo ostalo presenetljivo odporno. Brezposelnost se postopoma znižuje, povpraševanje po kreditih ostaja stabilno, kakovost posojil pa se ni bistveno poslabšala," pojasnjuje Arih. "Posledično so številne španske banke objavile dobre poslovne rezultate in vlagateljem namenile privlačne dividende."

Upravitelj premoženja iz Sava Infond izpostavlja tudi "pomembno vlogo", ki so jo odigrala podjetja za javno oskrbo, ki so zaradi stabilnih prihodkov in manjše občutljivosti za gospodarska nihanja zanimiva izbira za vlagatelje, ki v času večje negotovosti iščejo večjo stabilnost v svojih portfeljih.

Politična razdrobljenost omejuje reforme

Čeprav se špansko gospodarstvo izboljšuje in ostaja na poti rasti, država ni brez politične nestabilnosti. Dolgoletni premier Sanchez, ki je na oblasti od leta 2018, namreč od parlamentarnih volitev leta 2023 vodi manjšinsko vlado.

Z večjimi težavami pri sprejemanju ključne zakonodaje se sooča predvsem od oktobra 2025, ko je katalonska separatistična stranka Junts prekinila zunajparlamentarno sodelovanje z njegovo socialistično vlado. To je otežilo predvsem sprejemanje proračuna. Predlog okvira proračunskih odhodkov za leto 2027 je bil prejšnji teden zavrnjen s 176 glasovi proti, 166 glasovi za in petimi vzdržanimi glasovi.

Sancheza od julijskih volitev leta 2023 na oblasti drži krhko zavezništvo levih in regionalnih strank, zaradi česar je morala vlada vsak zakon usklajevati posebej. Izguba podpore stranke Junts je prispevala k zavrnitvi proračuna za leto 2026, vlada pa je čedalje bolj prisiljena vladati z odloki. Junts kljub temu izključuje možnost podpore nezaupnici.

"Sanchezova vlada se na oblasti ohranja predvsem zato, ker njen padec za zdaj ni v interesu večine strank, od katerih je odvisna. Koalicija socialistov in levičarskega zavezništva Sumar v parlamentu nima večine, zato mora podporo za skoraj vsak pomembnejši ukrep iskati pri baskovskih in katalonskih nacionalističnih strankah, ki so Sanchezu po predčasnih volitvah leta 2023 omogočile še en mandat," politični položaj dolgoletnega premierja komentira Završnik iz časnika Delo.

Izpostavi, da takšna odvisnost "močno omejuje manevrski prostor vlade in jo sili v nenehna pogajanja, popuščanja in sklepanje različnih bolj ali manj priljubljenih kompromisov". "To se kaže tudi pri proračunu: vladi od leta 2023 ni uspelo sprejeti novega, za leto 2025 pa v parlament ni poslala niti osnutka. Kljub temu Sanchez vztraja, da bo mandat končal leta 2027," dodaja.

Čeprav so predčasne volitve zaenkrat zunaj igre, Sanchezovi socialistični stranki PSOE v javnomnenjskih anketah ne kaže najbolje. Premik volivcev na desno na zadnjih štirih regionalnih volitvah namreč nakazuje, da bi se lahko konservativna Ljudska stranka (PP) vrnila na oblast.

PP je na decembrskih volitvah v Extremaduri ter v Kastilji in Leónu, Aragónu in Andaluziji letos spomladi ohranila vodilni položaj. Ker pa v regijah ni dobila želene večine, je sklenila nov koalicijski dogovor s skrajno desno stranko Vox.

Slednja se zavzema predvsem za protipriseljensko politiko, pri čemer je podporo regionalnim vladam PP pogojevala s sprejetjem ukrepov, s katerimi bi imeli španski državljani prednost pred priseljenci pri dostopu do stanovanj in nekaterih oblik socialne pomoči. Njene politike pridobivajo priljubljenost, kar je razvidno tudi iz podpore v javnomnenjskih raziskavah. Podpora stranki Vox znaša okoli 17 odstotkov v združenih podatkih o volilnih namerah, ki jih je zbral Politico, s čimer zaostaja za Sanchezovo stranko PSOE s 27 odstotki in za PP s 33 odstotki.

Bloomberg

 

Čeprav Sanchezova priseljenska politika uživa podporo med levo usmerjenimi volivci doma in v tujini, ji pomemben del španskih volivcev nasprotuje. Pritisk na omejene vire, zlasti na stanovanjski trg, je že opazen, zato bo vlada morda prisiljena upočasniti tempo priseljevanja. Zahtevana cena rabljenih stanovanj v Španiji se je denimo junija povečala za kar 17,2 odstotka medletno, ugotavlja tamkajšnji statistični urad.

Časopis El Pais Španijo opisuje kot državo s 50 milijoni prebivalcev, vendar z infrastrukturo za le 40 milijonov. Njeno prebivalstvo se je povečalo precej hitreje kot v drugih državah EU. Od leta 2000 se je povečalo za več kot 20 odstotkov, medtem ko se je v Nemčiji povečalo za manj kot dva odstotka. Javne naložbe so lani znašale manj kot tri odstotke BDP, kar je pod povprečjem EU, številna španska gospodinjstva pa menijo, da jim gre slabše kot leta 2022, navaja Bloomberg.

"Stanovanjska kriza je po mnenju Špancev z naskokom največji problem v državi. V julijskem barometru španskega centra za sociološke raziskave CIS jo je kot enega od treh glavnih problemov Španije navedlo 43 odstotkov vprašanih," izpostavlja Završnik s časnika Delo.

"Vlada je v precej slabši kondiciji kot na začetku mandata. Socialiste obremenjuje vrsta afer in sodnih preiskav. Bolj kot primeri, povezani s Sanchezovo partnerico in bratom, ki jih del španske levice dojema kot lawfare, mu škodijo afere, ki zadevajo nekdanje vidne predstavnike socialistične stranke. Sanchez za zdaj ni neposredno vpleten v nobeno od teh afer, vendar njihovo kopičenje spodkopava njegovo verodostojnost in dodatno otežuje odnose s parlamentarnimi zavezniki," sklene poznavalec Završnik.

Evropska zavist

Španska zgodba o rasti vzbuja v nekaterih evropskih prestolnicah zavist. V evropskih prestolnicah nezadovoljstvo z Madridom vzbuja dejstvo, da Španija proračunski primanjkljaj zmanjšuje ob razmeroma nizkih stroških zadolževanja, hkrati pa zavrača povečanje izdatkov za obrambo. Čeprav druge članice iščejo sredstva za krepitev evropske varnosti zaradi ruske agresije in ameriškega umika, želi Sanchez obrambne izdatke ohraniti pri 2,1 odstotka BDP, torej pod ciljem 3,5 odstotka.

Madrid obenem zagovarja več skupnega zadolževanja EU, ki bi državam južne Evrope omogočilo ugodnejše financiranje, vendar bi del tveganja preneslo na fiskalno bolj zadržane članice, kot sta Nemčija in Nizozemska.

Gospodarski minister Cuerpo je v preteklosti večkrat predlagal evropski državni sklad, ki bi centraliziral del dolga članic in zmanjšal stroške ločenega izdajanja obveznic. Predlog je med finančnimi ministri naletel na odpor, pomisleke, da bi spodbujal fiskalno neodgovorno porabo, pa je izrazila celo Francija. Po mnenju njegovih zagovornikov bi bilo treba idejo presojati predvsem v luči sedanjih gospodarskih in geopolitičnih razmer.

Cuerpo predlaga, da bi Evropska komisija prevzela izdajo dela dolga, ki ga zdaj države članice izdajajo samostojno. Tak model bi po njegovem mnenju znižal stroške obresti za več milijard evrov, zmanjšal razdrobljenost evropskih finančnih trgov ter ustvaril skupno varno naložbo, ki bi okrepila unijo kapitalskih trgov in mednarodno vlogo evra, je gospodarski minister povedal v intervjuju za Bloomberg.