Indeks slovenskih blue chipov SBITOP, ki ga poleg težkokategornikov Cinkarna Celje, Krka, Luka Koper, NLB, Petrol, Pozavarovalnica Sava, Telekom Slovenije in Zavarovalnica Triglav zaokroži še družba Equinox, je letos pridobil skoraj 22 odstotkov, v zadnjem letu pa blizu 40. Kaj poganja rast na Ljubljanski borzi?
Poročali smo, da je slovenska borza letos ena najdonosnejših na svetu. Tudi na Ljubljanski borzi, ki jo vodi Marko Bombač, potrjujejo, da donosnost slovenskih delnic tako letos kot lani v globalnem kontekstu izstopa. Pri tem opozarjajo, da ta trend traja že od dna, ki je bilo doseženo avgusta 2012.
"Od takrat je indeks SBITOP, upoštevajoč dividende, zrasel za skoraj 700 odstotkov, kar celo presega donosnost vodilnega ameriškega indeksa S&P 500," so dodali.
Preberi še

Trumpov napad na hutijevce: Bo to vplivalo na Luko Koper?
Kljub začasni negotovosti v Rdečem morju v Luki Koper ne pričakujejo večjih posledic, saj so se ladjarji že prilagodili s spremembo poti preko Afrike.
pred 21 urami

Zlata mrzlica: Od kod prihaja zlato v Slovenijo?
Iz katere države uvozi Slovenija največ zlata?
18.03.2025

'Popravki na borzi so zdravi, dolgoročno ni razloga za skrb'
Tako v intervjuju pravi ameriški finančni minister Scott Bessent.
17.03.2025

Hrvaška borza: Po 400-odstotni rasti, delnice Đuro Đaković v preobratu
V proizvajalcu lokomotiv, oklepnih vozil in druge težke mehanizacije, borzne dogodke ne komentiraj.
16.03.2025

Borzni pregled: Lesk zlata, tema Tesle in čedalje večji strahovi recesije
Strah se na globalnih borzah širi; prihaja velika korekcija?
17.03.2025
Za takšen razplet vidijo dva glavna razloga: "Prvi tiči v nizkih izhodiščnih vrednotenjih leta 2012, ki so bila posledica strahu in zadržanosti vlagateljev v času evropske dolžniške krize. Drugi, še pomembnejši dejavnik, pa je dobro poslovanje slovenskih borznih družb, kar ne nazadnje omogoča tudi rast dividend."
Za primer navajajo Krko, ki je največja družba na Ljubljanski borzi: leta 2012 je delničarjem izplačala 1,5 evra dividende na delnico, lani pa že 7,5 evra, kar je petkrat več: "Tudi NLB, ob več kot pol milijarde evrov dobička delničarjem, napoveduje letos povišano izplačilo dividende. Poslovanje borznih družb bo po našem mnenju tudi ključno pri prihodnji 10- ali 15-letni donosnosti slovenskih delnic."
"Seveda obstajajo tudi tveganja. Evropa se sooča z izzivi v avtomobilski industriji, kar bi lahko vplivalo na slovensko gospodarstvo, ki je močno povezano z izvozom. Prav tako se v obdobju predsedovanja Donalda Trumpa krepijo geopolitična tveganja, ki bi lahko negativno vplivala na globalno trgovino in kapitalske tokove," opozarjajo iz Ljubljanske borze.
Dodajajo, da je k rasti kapitalskega trga pripomogla tudi vse večja finančna ozaveščenost vlagateljev: "Številni so spoznali, da poleg nepremičnin, bančnih depozitov in kriptovalut obstajajo tudi druge naložbene možnosti. To je razvidno tudi v rasti števila malih vlagateljev pri večini družb iz prve kotacije v zadnjem obdobju."
Ljubljanska borza sicer opaža povečan interes vseh tipov vlagateljev, tako malih kot institucionalnih, dodajajo pa še, da se v zadnjih letih čedalje bolj pojavljajo tudi na radarju tujih vlagateljev, vsaj sodeč po strukturi prometa. Ne nazadnje je ugodno vplivalo tudi zniževanje obrestnih mer.
Vpliv individualnih naložbenih računov
Vse več se pri nas govori tudi o individualnih naložbenih računih (INR), ki jih bomo v Sloveniji dobili predvidoma v začetku leta 2026. "Na podlagi trenutno dostopnih informacij je težko trditi, kakšen bi bil dejanski učinek tega ukrepa na slovenski kapitalski trg," pravijo na borzi. Na drugi strani predsednik uprave Ilirike Igor Štemberger pričakuje, da se bo z omenjenim produktom okrepilo povpraševanje po slovenskih delnicah.
Ko primerjamo indeks S&P 500, ki je v zadnjih dneh doživel korekcijo, s slovenskim indeksom blue chipov, vidimo, da mu pri zadnjem občutnejšem padcu ni sledil. Štemberger komentira, da je že rast delnic na slovenski borzi bistveno zaostajala: "Kriza pri nas je bila globoka nekje od 2008 do 2016." Takrat se delnic domači investitorji niso želeli dotikati, institucionalni pa so večinoma kupovali zunaj: "Glavni kupci ves čas na slovenski borzi so bili v glavnem hrvaški pokojninski skladi." Po letu 2017 so tečaji začeli postopoma rasti, v zadnjem letu ali dveh pa je bila rast eksplozivna. "Borze v tujini so bile bolj zrele, rasle so prej, seveda je tam tudi večja likvidnost." Poleg tega so se slovenski vlagatelji v preteklosti nekajkrat opekli, pri velikih nakupih pa sta morebitni težavi lahko prodaja in likvidnost.
"Običajno ljudje mislijo, da so nekaj zamudili, in si rečejo: daj, da stopim na ta vlak, ki vleče samo gor. Opozarjam, bodite previdni, zaslužki v delnicah lahko hitro obrnejo smer, sploh če je vlagatelj le 'kratkoročen'," svari Igor Štemberger, Ilirika.
Zakaj pri nas ob korekciji indeksa S&P 500 ni bilo padca? "Če pogledate leto 2007: tuje borze so od okoli avgusta 2007 padale, mi smo še rasli nekje do marca ali aprila 2008. Ta zamik je bil takrat, ali je tudi tokrat, pa težko ocenim. Morda imajo pa naši investitorji prav in bo vse naprej raslo. Opozarjam in ocenjujem, da je previdnost več kot na mestu," je jasen Štemberger.
Zdi se mu narobe, da želi veliko ljudi imeti naložbo v delnico zaradi kratkotrajnega zaslužka, takšne zgodbe pa se običajno ne končajo dobro: "Vidim priliv te vrste investitorjev, ko so tečaji zelo, zelo visoki. Ustrašijo se, koliko so zamudili, in morda prilivajo zadnji bencin na ogenj. V takih časih je treba biti pri naložbah nadvse previden. Namreč, naložbe v kapitalski trg, v vrednostne papirje, govorim predvsem o delnicah, nikakor ne smejo biti kratkoročne oziroma z željo po zaslužku v nekaj mesecih, kajti tečaj lahko spodrsne zaradi nemirnih časov, vojaških, političnih, strateških, gospodarskih in zdaj tudi carinskih napetosti, kar lahko hitro pomeni pot navzdol - previdnost v teh časih je potrebna."
V trenutnih okoliščinah je težko načrtovati
Štemberger se je dotaknil še dogajanja onkraj luže: "Priča smo neki strategiji, upam, ne le muhavosti enega človeka. Domala vsak dan se nekaj novega zgodi. Vlagatelji morajo biti izjemno previdni, težko je načrtovati ob spremembah, ki so vsakodnevne. Te so stalnica in treba se bo navaditi na takšno okolje in s tem živeti."
Podobno je za našo digitalno izdajo pred časom dejal višji upravljavec vzajemnih skladov pri Triglav Skladih Matjaž Dlesk: "Težko je predvideti, kakšni bodo naslednji koraki in kakšne bodo posledice, nekatere stvari se spremenijo tudi dobesedno čez noč, kar pa vlagateljem ni najbolj všeč. Rezultat je nihajnost na trgu."