Borzni pregled: Lesk zlata, tema Tesle in čedalje večji strahovi recesije

Minuli teden se je najbolj lesketalo zlato. V petek je poskočilo na rekordno vrednost – prvič je preseglo mejo tri tisoč dolarjev za 31,1-gramsko unčo –, saj je agresivna carinska politika predsednika Donalda Trumpa podžgala skrbi o negativnih vplivih na gospodarsko rast. To je oslabilo povpraševanje po tveganih naložbah in spodbudilo prilive v sklade, ki kupujejo zlato.

Zlato je sicer v prejšnjem tednu pridobilo okoli 2,6 odstotka, kar ga postavlja na pot največje tedenske rasti po novembru. Terminske pogodbe v New Yorku – ki se navadno trgujejo po višji ceni kot promptni trg – so brez težav presegle mejo tri tisoč dolarjev za unčo.

Med zlato mrzlico bi se cena žlahtne kovine lahko v tretjem četrtletju tega leta lahko povzpela na rekordnih 3.500 dolarjev za unčo, medtem pravijo analitiki Macquarie Group. Po oceni analitikov, ki jih vodi Marcus Garvey, bi lahko povprečna cena zlata v tem obdobju znašala 3.150 dolarjev za unčo. Cena plemenite kovine, s katero se trenutno trguje pri okoli tri tisoč dolarjih za unčo, bo po njihovih navedbah dodatno podprta zaradi skrbi glede morebitnega naraščanja ameriškega proračunskega primanjkljaja.

Vprašali smo se tudi, koliko zlata kupimo Slovenci? Uradnih podatkov o prodaji zlata v Sloveniji sicer ni, saj o lastništvu zlata ni treba poročati, prav tako nakup in prodaja zlata nista obdavčena. Tudi dobički, ustvarjeni s prodajo naložbenega zlata, za fizične osebe niso obdavčeni z dohodnino.

"Ocena je, da smo trgovci lani prodali okoli dve toni investicijskega zlata," je odgovorila Irena Moro iz podjetja Moro & Kunst. "Vsekakor zanimanje za nakup in hrambo investicijskega zlata pri Slovencih narašča, saj se vse bolj zavedamo, da smo prisiljeni ohraniti vrednost denarja in s tem poskrbeti za svojo varnost v prihodnje, mogoče celo za naslednjo generacijo," je za Bloomberg Adria odgovorila Morova.

Vrnimo se na borzni parket. Borzno dogajanje minulega tedna je najbolje povzel glavni strateg pri Interactive Brokers Steve Sosnick, ki je zapisal: "Še en dan negotovosti glede carin znova pritiska na trge."

Bloomberg Adria

 

Vrednost indeksa S&P 500 je samo v četrtek upadla za 1,4 odstotka, kar pomeni, da je njegov trimesečni popravek dosegel tehnični prag za korekcijo, saj je od začetka leta izgubil več kot šest odstotkov. Od februarskega vrha je indeks izgubil približno pet tisoč milijard dolarjev tržne kapitalizacije zaradi skrbi, da bo trgovinska politika Trumpa ustavila gospodarsko rast. Tudi tehnološko usmerjeni indeks Nasdaq 100, ki je prav tako v korekciji, je v četrtek izgubil 1,9 odstotka vrednosti.

Prihaja korekcija?

"Večina korekcij traja približno dva meseca," je dejal John Kolovos, glavni tehnični strateg pri Macro Risk Advisors. Čeprav se zdi, da so delnice trenutno podcenjene, še nismo tam glede na trajanje, saj smo do te točke prišli v približno dveh tednih, je dodal.

"Trg je bil popolnoma napihnjen, zato mislim, da je od 5- do 10-odstotni popravek pri indeksih S&P ali Nasdaq povsem logičen," je dejal nekdanji ameriški finančni minister Steve Mnuchin v intervjuju za Bloomberg v četrtek.

 

Največja zmagovalka trenutnih razmer? Kitajska

Največ ima od trgovinske vojne med ZDA in Evropo – Kitajska. Tako meni Kaja Kallas, visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije, ki je za Bloombergovo televizijo dejala: "Kdo se smeje ob strani oziroma dogajanje spremlja s strani? Kitajska." Petkovo trgovanje v Aziji se je bilo zeleno: indeks CSI 300, ki vključuje 300 delnic, s katerimi se trguje na borzah v Šanghaju in v Šenženu, je pridobil 2,4 odstotka in je na vrednosti, ki jo je nazadnje dosegel lanskega decembra. Rast na kitajskem delniškem trgu je odsev vnovičnega optimizma glede političnih spodbud, potem ko je vlada na letnem srečanju ljudskega kongresa zastavila za letos ambiciozen cilj petodstotne gospodarske rasti.

Bloomberg

 

Delnica Tesle z največjim upadom po letu 2020

Medtem ko je bilo zlato največji borzni dobitnik minulega tedna, pa je ameriška Tesla bila največji poraženec. Delnice proizvajalca električnih vozil, ki ga vodi Trumpov tesni sodelavec Elon Musk, so doživele največji upad po pandemskem letu 2020. Razlog? Naraščajoča zaskrbljenost na Wall Streetu glede dobav električnih vozil.

Poleg težav, povezanih s prehodom na nov dizajn svojega najpomembnejšega modela, negativni odziv na delovanje glavnega izvršnega direktorja Muska škodi ugledu Tesle na nekaterih največjih svetovnih trgih za električna vozila. V Nemčiji so na primer registracije Teslinih vozil v prvih dveh mesecih leta upadle za 70 odstotkov, potem ko se je Musk oglasil glede tesno izenačenih zveznih volitev v državi.

Vzpon evra

Na nepredvidljive napovedi Bele hiše se odziva tudi rezervna valuta sveta – ameriški dolar. V minulem tednu je skupna valuta evroobmočja zaradi ameriških recesijskih strahov in nemške zaveze o občutnem povečanju obrambnih izdatkov utrdila prednost pred dolarjem – v času pisanja članka je menjalni tečaj znašal 1,09 dolarja za evro.

Po mnenju strategov družbe Brown Brothers Harriman bi zaradi več sto milijard evrov potencialnih naložb v največje gospodarstvo regije Evropska centralna banka za spodbujanje rasti vse manj morala zniževati obrestne mere, medtem ko strategi Bank of America menijo, da bi tečaj do konca leta lahko znašal 1,15 dolarja za evro.

Kako se je na trenja v svetovnem gospodarstvu odzival bitcoin?

ZDA so v petek pred minulim tednom razglasile oblikovanje strateških rezerv za bitcoin, kar pa je najstarejša in največja kriptovaluta bitcoin sprejela brez pretiranega odziva. Prejšnji teden je bitcoin zabeležil malenkost več kot triodstotno rast, a se še vedno giblje daleč od vrha v začetku leta.

V času pisanja članka v petek je bilo za žeton odšteti 83.300 dolarjev. Ohladitev trga je logična, saj se je pregreto ozračje umirilo, s tem ko se je postavil okvir, v katerem se bo zakonodaja ZDA zdaj razvijala, kar bo trajalo nekaj mesecev, zadevo komentira Marko Pavlović iz podjetja za trgovanje s kriptovalutami Iconomi.

Alternativa za vaš portfelj: savdska borza

Prejšnji teden smo v precep vzeli tudi borzni trg bližnjevzhodne monarhije Savdske Arabije, ki zadnji čas pompozno razmetavala denar na vse konce gospodarstva. Z nafto bogata država želi diverzificirati svoje gospodarstvo, saj industrija fosilnih goriv zajemajo približno 50 odstotkov savdskega BDP, pri čemer intenzivno vlaga v druge sektorje.

Depositphotos

 

Kako donosen je delniški trg te razsipne bližnjevzhodne države?  "Glede savdskega trga za leto 2025 smo optimistični," je za Bloomberg povedala Thea Jamison, direktorica podjetja Change Global Investment in dodala, da bo Savdska Arabija imela koristi od rotacije tokov portfelja iz Kitajske. Upravljavec premoženja na NLB Skladih Matej Gosar pa je povedal, da je bila Savdska Arabija v zadnjem desetletju po ocenah organizacij, kot so MSCI, S&P in FTSE, prekvalificirana iz obrobnega trga v trg v razvoju.

"Savdski delniški trg je v zadnjih petih letih presegel širši indeks trgov v nastajanju, predvsem po zaslugi zvezdniške rasti banke Al Rajhi, ki je dosegla več kot 200-odstotno rast," dodaja analitik Bloomberg Adria Mihael Blažeković. Več o savdskem delniškem trgu lahko preberete tukaj.

Kaj se je dogajalo na domačih trgih?

Odkar je sredi februarja slovenski borzni indeks SBITOP po desetletju in pol vnovič presegel dva tisoč točk, ni beležil pretirane rasti. Na leti ravni še vedno dosega zavidljivo rast v višini 20 odstotkov, vendar se je v času pisanja članka obdržal pri dva tisoč točkah. Prejšnji teden je tudi večina preostalih regionalnih indeksov končala v rdečih številkah – z izjemo beograjskega BELEX15 (0,5-odstotna rast) in sarajevskega SASE10 (0,4-odstotna rast).

Bloomberg Adria

 

Prejšnji teden sta o poslovnih izidih v letu 2024 poročala dva slovenska blue chipa:

Petrol: Skupina Petrol je lani ustvarila 6,1 milijarde evrov prihodkov (-12 odstotkov glede na leto 2023), čisti poslovni izid pa se je ustavil pri 145,9 milijona evrov (+7 odstotkov). "Leto 2024 je zaznamovala postopna umiritev regulacije cen v drugi polovici leta, vendar majhne regulirane marže in rastoče okoljske zahteve še vedno pomenijo velik izziv. Kljub temu smo s premišljenim upravljanjem stroškov ter uspešnimi prodajnimi rezultati, predvsem v segmentih trgovskega blaga in energetskih rešitev, presegli tako lanske rezultate kot načrte," je dejal predsednik uprave Sašo Berger.

Krka: Potem ko je novomeški farmacevt Krka konec januarja predstavil oceno poslovanja v minulem letu, je podjetje v četrtek objavilo nerevidirane izkaze poslovanja skupine. Podatki, ki jih je na včerajšnji seji obravnaval nadzorni svet družbe, kažejo, da je družba ustvarila prihodke od prodaje v vrednosti 1,909 milijarde evrov, kar je 103,2 milijona evrov ali šest odstotkov več kot v letu 2023. Nerevidirani čisti dobiček skupine Krka pa znaša 356,2 milijona evrov.

Začel se je tudi vpis druge izdaje ljudske obveznice. Kot smo pisali, je mogoče tokrat kupiti za največ 250 tisoč obveznic, ki se bodo obrestovale po 2,75-odstotni obrestni meri na leto. To je manj kot ob prejšnji izdaji, ko je obrestna mera znašala 3,4 odstotka, še vedno pa več, kot ponujajo banke na depozite. "Še pred začetkom vpisa letošnje ljudske obveznice nas je poklicalo kar nekaj ljudi, ki so jo kupili lani in so izrazili veliko zadovoljstvo," nam je v krajšem pogovoru zaupal predsednik uprave borznoposredniške hiše Ilirika Igor Štemberger. Pojasnil je, da so kupci lanske obveznice, ki so jo vpisali in jo letos januarja želeli prodati, imeli donos okoli 5,2 odstotka.

Zakaj je na IBKR treba plačati za podatke o slovenskih delnicah v realnem času?

Potem, ko je Ljubljanska borza na svojem profilu na LinkedInu objavila, da se bo s slovenskimi delnicami odslej trgovalo tudi prek globalnega nizkocenovnega brokerja Interactive Brokers (IBKR), so v torek to potrdili tudi na IBKR.

"Dodajanje dostopa do ljubljanske borze našim strankam omogoča, da raziščejo naložbene priložnosti v srednji Evropi in dodatno diverzificirajo svoje portfelje z brezhibno trgovalno izkušnjo," je ob tej priložnosti povedal Milan Galik, glavni izvršni direktor pri Interactive Brokers. "Interactive Brokers še naprej širi svoj tržni doseg, da bi zadovoljil potrebe globalnih vlagateljev," so zapisali v obvestilu za javnost.  

Steve Sanders, podpredsednik trženja in razvoj produktov pri Interactive Brokers za Bloomberg Adria

Ali regija Adria parira rasti evropskih obrambnih naložb?

To leto prinaša tektonske spremembe v evropski obrambni industriji. Voditelji Evropske unije so se pred kratkim dogovorili o skupnih naložbah v višini približno 800 milijard evrov za povečanje obrambnih zmogljivosti, medtem ko se v preostalem svetu povečujejo tudi naložbe v vojaškoindustrijski kompleks.

Medtem ko Evropa in svet hitro povečujeta obrambne izdatke, regija Adria še vedno zaostaja, pojasnjuje analitik BBA Blažeković. "Regija Adria je daleč pod povprečjem, zlasti v primerjavi z ameriškimi standardi. ZDA v zadnjih petih letih vlagajo v obrambo v povprečju 3,5 odstotka BDP, medtem ko je evropsko povprečje zdaj 2,8 odstotka. V regiji je povprečje približno 1,7 odstotka. Srbija je v ospredju, saj je edina nad Natovim dvoodstotnim pragom. Za obrambo nameni v 2,4 odstotka BDP. Na dnu lestvice je Bosna in Hercegovina s samo 0,8 odstotka in še bolj zanimivo je, da BiH kljub geopolitičnim napetostim ni načrtovala povečanja obrambnih izdatkov za to leto," poudarja analitik.

Ivica Galović/PIXSELL

 

Po nenadnem in visokem skoku je v petek počila proga na odseku Đuro Đaković

Delnice skupine Đuro Đaković s sedežem v Slavonskem Brodu na Hrvaškem so v petek zjutraj nadaljevale rast, zgodaj popoldne pa so začele močno upadati. Potem ko je delnica v četrtek zaključila pri 70 evrih, je v petek malo pred poldnevom dosegla ceno 85 evrov, kar je bilo skoraj 400 odstotkov več od 17,20 evra, za kolikor so se prodajale v začetku marca. Okoli 14. ure je v borznem trgovanju upadla pod 60 evrov.

Visok skok te delnice v zadnjih dneh je nekoliko skrivnosten, piše Bloomberg Adria Hrvaška. Družba ni objavila nobenih pomembnih novih informacij o svojem poslovanju. Zadnja objava so bili finančni rezultati za leto 2024, objavljeni konec februarja. Poročila so pokazala, da je skupina Đuro Đaković lani ustvarila 134 milijonov evrov poslovnih prihodkov, kar je 25 odstotkov več kot leto prej.

Glavnino teh prihodkov ustvari proizvodnja železniških vagonov, čeprav je Đuro Đaković znan tudi po proizvodnji vojaške opreme, kot so oklepna vozila in tanki. Pogodbo o vzdrževanju ima sklenjeno s hrvaškim obrambnim ministrstvom, v poročilu družbe pa piše, da so v segmentu obrambe trenutne zmogljivosti v celoti zapolnjene.

Kaj bomo spremljali prihodnji teden?

Ponedeljek, 17. marec

• Banka Slovenije bo objavila podatke o bruto zunanjem dolgu, plačilni bilanci in mednarodnih rezervah.
• Na Kitajskem bodo objavili podatke o industrijski proizvodnji, brezposelnosti in prodaji na drobno.
• OECD bo objavil kratkoročne napovedi za svetovno gospodarstvo.
• V ZDA bodo objavili podatke o prodaji na drobno.

Torek, 18. marec

• Surs bo objavil podrobne podatke o prihodih in prenočitvah turistov v 2024 ter delovno aktivno prebivalstvo v januarju.
• Eurostat bo objavil podatke o zunanjetrgovinski bilanci EU.
• Inštitut Zew bo objavil gospodarsko razpoloženje.
• V ZDA bodo objavili podatke o industrijski proizvodnji.

Sreda, 19. marec

• Na Japonskem bodo objavili podatke o zunanjetrgovinski bilanci in industrijski proizvodnji. Japonska centralna banka bo tudi sprejela odločitev o obrestnih merah.
• Eurostat bo objavil podatke o jedrni inflaciji in plačah v evroobmočju.
• O poslovanju bo poročala družba Tencent.
• Ameriška centralna banka Fed bo sprejela odločitev o obrestnih merah.

Četrtek, 20. marec

• Surs bo objavil statistiko gradbenih dovoljenj za stavbe v februarju.
• V Združenem kraljestvu bodo objavili podatke o brezposelnosti.
• O obrestnih merah bodo odločale Bank of England ter centralne banke Švedske, Tajvana in Švice.
• Evropski voditelji se bodo sestali v Bruslju.

Petek, 21. marec

• Surs bo objavil indekse cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih in mnenje potrošnikov.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar