Kaj francoska politična kriza prinaša vlagateljem

Francijo pretresa politična kriza, vlada je pozno zvečer dobila nezaupnico. V luči politične negotovosti smo preverili, kaj se dogaja na borzi in ali so zadnji pretresi lahko dobra nakupna priložnost za vlagatelje.

Ob pogledu na tečajnico francoskega delniškega indeksa CAC40, ki spremlja 40 blue chipov, je jasno, da se izteka precej pestro leto, ne le na političnem, pač pa tudi borznem parketu. V primerjavi z referenčnim indeksom nemških delnic, francoske zaostajajo največ v zadnjih 31 letih, politični pretresi v Parizu pa kažejo na nadaljnje upadanje vrednosti. 

Vrednost francoskega indeksa je letos pod črto tri odstotke v izgubi, mimogrede nemški DAX brez vključenih dividend se je v tem času povzpel za 16 odstotkov. Tudi v zadnjem tednu, ko je politična napetost na vrhuncu, je vrednost indeksa CAC 40 upadla za okoli 0,3, medtem ko je vrednost nemškega indeksa DAX v istem obdobju pridobila 2,7 odstotka, kot primerjavo navaja Niko Maričić iz InterCapital.

 

Popravkom cen navzdol vse kaže, ni videti konca. "Na žalost je še prostor za popravek vednosti tečajev francoskih delnic," je na kratko za Bloomberg komentiral strateg francoske skupine za finančne storitve Oddo BHF Thomas Zlowodzki.   

 

 

Preden skočimo na borzo, na kratko povzemimo, kaj se pravzaprav kuha v Franciji. Številni analitiki danes napovedujejo padec francoske vlade, ki jo vodi Michel Barnier. Razlog: izziv obvladovanja proračunskega primanjkljaja. "To niso nove težave," komentira Tomaž Arih iz družbe Infond Skladi, "saj se Francija že vrsto let sooča z izzivom obvladovanja proračunskega primanjkljaja."

Francija ta hip stoji na prelomnici med potrebnimi strukturnimi reformami in tveganjem stagnacije. Njen naraščajoči dolg kot Damoklejev meč visi nad prihodnostjo države, ki ima najvišjo davčno obremenitev v Evropski uniji (EU). To omejuje možnosti dodatnega zviševanja davkov brez negativnih učinkov na gospodarsko rast in konkurenčnost, opozarja Arih. Vse skupaj pa je zdaj začinila še politična paraliza, zaznamovana z močnim nasprotovanjem sindikatov in šibko politično podporo za strukturne spremembe, kar še dodatno zmanjšuje verjetnost izvedbe reform.  

Francoska fiskalna politika bi morala biti v letu 2025 motor gospodarskega razvoja, "a bo po pričakovanjih postala zaviralni element rasti," dodaja upravljavec premoženja. Vlada načrtuje zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja s 6,1 odstotka BDP v letu 2024 na pet odstotkov v letu 2025, vendar se ocenjuje, da bo cilj zaradi ambiciozne narave in odvisnosti od zvišanja davkov težko dosegljiv. Po napovedih naj bi primanjkljaj znašal 5,4 odstotka BDP, kar odraža tveganja, povezana z nižjo rastjo in političnimi negotovostmi, še pojasnjuje Arih.

Kaj, če francoska vlada pade? Glasovanje o zaupnici francoski vladi, ki se bo zgodilo popoldne po četrti uri, je posledica "vsiljevanja" novega proračuna za leto 2025, ki gre v smeri zmanjšanja zelo visokega proračunskega primanjkljaja v Franciji. Ključni bodo glasovi skrajne desnice na čelu z Marine Le Pen, ki je že nakazala, da novega proračuna ne bo podprla. V Franciji smo nazadnje videli nezaupnico vladi leta 1962. Predsednik Emmanuel Macron bo v primeru nezaupnice moral sestaviti začasno vlado, ki bo imela samo vlogo, da zadosti formi, saj reform v takšni obliki ni mogoče izvajati. Naslednje državnozborske volitve bodo lahko šele julija 2025, torej 12 mesecev po volitvah julija letos. Macron je poudaril, da predčasno ne bo odstopil s položaja in poziva, da vendarle podprejo to vlado in proračun. Ta razvoj dogodkov bo skoraj zagotovo povzročil dodatno povečanje francoskega proračunskega primanjkljaja, meni Niko Maričić iz InterCapital.

 

Nervoza na borzi

Finančni trgi so vse bolj nervozni glede sposobnosti Francije, da se spopade s fiskalnimi izzivi, opozarja Arih. Politična negotovost se je prelila na finančne trge. Najboljši pokazatelj je 10-letna francoska državna obveznica, ki trenutno prinaša višjo donosnost kot grška državna obveznica enake ročnosti, nam je včeraj povedal Maričić. Danes zjutraj so se zahtevane donosnosti izenačile, in sicer pri 2,9 odstotka. Če gledamo na razliko v obrestnih merah med Francijo in Nemčijo kot merilo za naložbo "brez tveganja", je ta trenutno na najvišji ravni po septembru 2012 in evropski dolžniški krizi, še dodaja sogovornik iz InterCapital.

 

Kaj pa delnice? V nasprotju z drugimi evropskimi indeksi si francoski indeks CAC 40 ni uspel opomoči od avgustovskega dna, in kot smo že omenili, je letos obarvan v rdeče. Glede na zadnje dogajanje so bile še posebej prizadete bančne delnice, katerih poslovni temelji ne upravičujejo takšnih padcev, kot so jih bile deležne, meni Arih. Podobno opaža tudi Lojze Kozole iz Ilirike: "Politična negotovost v Franciji ustvarja določen, sicer omejen, pritisk na kapitalske trge, predvsem je to opazno pri francoskem bančnem sektorju."

V zadnjem mesecu so denimo najbolj upadli tečaji delnic BNP Paribas (11,52 odstotka), Credit Agricole (11,46 odstotka) in Societe Generale (11 odstotkov).

Letošnji borzni top in flop 

Da bi dobili boljši vpogled v dogajanje na precej razburkani francoski borzi, smo pripravili pregled letos najbolj in najmanj donosnih delnic v indeksu CAC 40.

Letos je vlagatelje najbolj razveseljevala delnica Safran, ki je pridobila kar 43 odstotkov. Gre za izdelovalca letalskih in raketnih motorjev, vesoljske tehnike ter varnostne sisteme. Delnica Schneider Electric, ki je specialist za digitalno avtomatizacijo in upravljanje z energijo, je letos pridobila dobrih 37 odstotkov. Z več kot 30-odstotno donosnostjo se lahko pohvali tudi specialist za proizvodnjo, preoblikovanje in distribucijo materialov Saint-Gobain.

Več kot 40 odstotkov pa so letos izgubila proizvajalec polprevodnikov STMicroelectronics (- 45 odstotkov), multinacionalni holding, specializiran za luksuzno blago Kering (- 41) in avtomobilski koncern Stellantis (- 40), ki je ravno te dni zaradi vse slabše prodaje, izgubil tudi predsednika uprave Carlosa Tavaresa.

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar