Se lahko zlato povzpne do rekordnih 3.000 dolarjev?

Cena zlata trenutno kotira pri 2.635 dolarjih za 31,1-gramsko unčo. Cena plemenite kovine se je letos povečala za 30 odstotkov in vrh dosegla konec oktobra pri 2.787 dolarjih za trojansko unčo. Od vrha je sledil petodstotni popravek cene navzdol. "Gre za tehnični popravek po siloviti rast, ki traja neprekinjeno od lanskega oktobra," pojasnjuje analitik Tilen Šarlah.   

Gre lahko še nižje? Šarlah pričakuje še nekoliko popravka cene navzdol, "kar pa ne pomeni obrata trenda". Tehnično ima zlato podporni ravni pri cenah 2.400 in 2.250 dolarjev za unčo, še meni.

Pa vendar bi lahko potem cena zlata poskočila do rekordnih treh tisočakov? Preden odgovorimo na vprašanje, preverimo, kaj vse vpliva na gibanje cene te plemenite kovine. 

Zlato manj privlačno v manj tveganem okolju

Zlato velja za varno zavetje v času viharjev. Trenutno okolje vnaša nekaj negotovosti zaradi napovedanih carin novoizvoljenega predsednika ZDA Donalda Trumpa, težav evropskega gospodarstva, še zlasti avtomobilistov, in stopnjevanje napetosti v rusko-ukrajinski vojni. Navkljub vsemu dobra novica prihaja z Bližnjega vzhoda, saj sta Izrael in libanonska militantna skupina Hezbolah sprejela dogovor o prekinitvi ognja, vendar s 60-dnevnim prehodnim obdobjem. Že ponedeljkova napoved umiritve razmer se je odrazila na finančnih trgih, zlati na ceni zlata, ki je v ponedeljek upadla za 3,4 odstotka.

Umirjanje geopolitičnih napetosti običajno neugodno vpliva na ceno zlata, saj se s tem zmanjšuje njegova privlačnost kot varno zatočišče za vlagatelje.

"Vročica okoli zlata se je malo umirila s tem, ko se okrepil dolar v primerjavi z drugimi valutami po izvolitvi novega predsednika ZDA, v prihodnje pa bo pomembno vplivala tudi usmeritev ameriške centralne banke Fed," pravi Šarlah.

Oči vlagateljev so uprte v zasedanje ameriške centralne banke Fed sredi decembra. Kar 60 odstotkov vlagateljev pričakuje, da bo Fed ponovno zarezal v ključne obrestne mere, in sicer za 25 bazičnih točk.

To je dobra novica za zlato. Nižji stroški izposojanja običajno ugodno vplivajo na ceno zlata. "Zlato postane manj privlačno za vlagatelje, ko so obrestne mere višje, in je običajno bolj zaželeno, ko obrestne mere padejo," pojasni tudi analitik Šarlah.

Rekordnih 3.000 dolarjev ali morda celo više?

"Če se bo globalna geopolitična negotovost nadaljevala, če bodo povečani nakupi zlata s strani centralnih bank držav, ki se želijo odmakniti od ameriškega dolarja in če bo moč dolarja šibila ter obrestne mere v ZDA nižale, bi lahko vse to pozitivno vplivalo na rast cene zlata," strne Danijel Delač iz InterCapitala. Ob tem dodaja, da se opisanemu scenariju nagibajo tudi globalne svetovne investicijske banke. Vsa ta pričakovanja pa se tudi že odražajo v trenutni ceni zlata, še dodaja.

Šarlah meni, da bi zniževanja obrestne mere celo utegnilo potisniti ceno zlata do nove rekordne vrednosti in do psihološke meje pri 3.000 dolarjih. "Glavni dejavnik rasti v ozadju so še vedno nakupi centralnih bank po svetu ter posebej držav Brics. Ti delujejo kot močna sila in podpira za nadaljnjo rast cene zlata. Ciklični bikovski trend še ni končan," dodaja.  

Nakupi zlata s strani centralnih bank so v tretjem četrtletju znašali 186 ton, kar je osem odstotkov manj kot v prejšnjem četrtletju ter 49 odstotkov manj kot v istem obdobju lani. Zakaj je prišlo do upada? Močno zvišanje cene zlata od marca je zaviralo nekatere nakupe, pa tudi spodbudilo nekatere prodaje med bankami, ki taktično upravljajo svoje zlate rezerve, so zapisali na portalu World Gold Council.

 

 

Tudi analitiki pri investicijski banki Goldman Sachs so optimistični in napovedujejo, da bo cena zlata do konca naslednjega leta celo prešla tri tisočake, in se povzpela na 3.150 dolarjev, so pisali na portalu Bloomberg.  

Pri tovrstnih napovedih je treba ravnati previdno, saj se lahko tudi ne uresničijo. Prav tako pretekla rast cene ni garancija, da se bo ta nadaljevala v prihodnje. Načeloma se priporoča v portfelju malih vlagateljev od 5- od 10-odstotna izpostavljenost tej plemeniti kovini.