Trumpomanija: Padajo rekordi. Sem zamudil vlak?

Kapitalski trgi so včeraj slavili zmago Donalda Trumpa, ki je postal 47. predsednik ZDA. Povzetek dneva: Padali so rekordi.

Bitcoin je trenutno pri 74.500 dolarjih na rekordni vrednosti, enako rekorden je pri skoraj 70 tisočakih v evrski valuti. Tudi nekateri alt žetoni (vsi, ki niso bitcoin) so v zadnjih 24 urah dosegli lepe dvomestne rasti, a kot smo že včeraj ugotovili, so še vedno daleč od rekordnih vrednosti.

Dolar se je v primerjavi z drugimi valutami okrepil, zahtevane donosnosti na 10-letne ameriške državne obveznice so prav tako poskočile, vendar so dan sklenile vseeno nekoliko nižje, in sicer pri 4,42-odstotni donosnosti.

Veselica je bila tudi na delniškem trgu. Vsi glavni ameriški delniški indeksi so pridobili nekaj odstotkov. Glavni ameriški indeks S&P 500 pa je zabeležil največjo rast po volivah v zgodovini, je poročal Bloomberg. Posamezne delnice, sploh tiste, ki spadajo v krog 'prijateljev' Trumpa, pa tudi med 10 in 20 odstotki. Poiskali smo TOP 10 delnic, ki so v zadnji 24 urah zabeležile največjo spremembo vrednosti in tudi razloge, zakaj so vrednosti poskočile. "Predvsem se pričakuje visoka rast prijateljskih podjetij in družb, ki so bolj tvegane," je poudaril tudi upravljavec premoženja David Zorman iz Generali Investments, pri tem pa omenil družbo Tesla, manjša podjetja v indeksu Russell in biotehnologijo.

 

 

"Trgi so vsekakor raje imeli Trumpa," povzema včerajšnje dogajanje Vladan Pavlović z Ipopema Securities. Finančni trgi so že v zadnjih dveh mesecih vračunali zmago Trumpa, dodaja Zorman. Oba sogovornika ob tem poudarjata odziv evropskih borz, na katerih so se vlagatelji precej manj veselili Trumpove zmage kot čez lužo. 

"Odziv na evropskih trgih je nekoliko bolj previden zaradi možnih trgovinskih napetosti in očitno politične negotovosti," pravi Pavlović. Evropa lahko pričakuje višje tarife, kar bi pomenilo, da je "ekonomska situacija na stari celini še slabša in bo na kratki rok vodilo v nižje obrestne mere," dodaja Zorman. Včeraj je bil evro najslabša naložba, še pristavi upravljavec premoženja.

Evropske borze so se včeraj obarvale rdeče. Denimo vrednost indeksa EuroStoxx 50, ki spremlja 50 največjih evropskih delnic, je upadel za 1,5 odstotka, podobna usoda je doletela tudi nemški indeks DAX 30, francoski indeks CAC 40 pa je zabeležil 0,5-odstotni upad vrednosti. 

Ali je bil včerajšnji dan pravi za unovčevanje dobičkov, bo znano že jutri, če se bodo tečaji ohladili. 

Tvegane naložbe bodo bolj zanimive, a pripravite se na večja nihanja

Glede dogajanja na delniških trgih Vid Pajič iz družbe Triglav Skladi napoveduje višjo nihajnost. Čeprav indeks volatilnosti VIX, ki ga vlagatelji imenujejo tudi indeks strahu, tega ne kaže. Ta je celo nekoliko upadel. Zahtevani donosi na ameriške obveznice bodo prav tako rasli, nadaljuje Pajić, sploh če bo Trump izvedel svoj program, ki bo pomenil tudi pritisk na inflacijo. Podobno usodo napoveduje tudi kriptovalutam, kjer gre pričakovati deregulacijo, kar bo vodilo v večjo volatilnost in manjšo zaščito potrošnika.

Če zmaga Trump, bo okolje bolj naklonjeno bolj tveganim naložbam, je nedavno za Bloomberg dejal Kenneth C. Griffin, predsednik uprave in solastnik Citadela. To pomeni, da se bodo ljudje umikali iz varnih naložb, kot so obveznice in zlato, v bolj tvegane, kot so delnice in kriptovalute. Omenimo, da je plemenita kovina včeraj upadla za dobra dva odstotka, na 2.662 dolarjev za 31,1-gramsko unčo. 

 

Nakupi na rekordih

Mali vlagatelji pogosto želijo skočiti na vlak, ko mediji poročajo o rekordnih vrednostih in potem pride do strahu pred zamujenim (Fear of Missing Out – FOMO). Nakupi takrat, ko so delnice, plemenite kovine, kriptovalute in druge naložbe na rekordnih vrednostih sicer ni optimalna naložbena strategija, a tudi tako imenovani all time high ne bi smel odvračati od investiranja, pravijo poznavalci finančnih trgov.

David  Zorman opozarja, da se lahko vlagatelji, ki do zdaj niso bili pravilno pozicionirani, s skokom na vlak na kratki rok tudi opečejo.

"Lahko uporabite več različnih taktih investiranje, ena od teh je postopno vlaganje," meni Stefan Majkić, borzni posrednik v podjetju Prudence Capital. Namesto vlaganja večjih zneskov naenkrat v eno naložbo se raje odločite za postopno vlaganje v enakih zneskih skozi daljše časovno obdobje. To zmanjšuje vpliv kratkoročnih nihanj in omogoča vstop na trg v različnih fazah, pravi borzni posrednik.

Pravilo palca pravi, da če želite 100 tisočakov investirati v denimo ameriški indeks ali globalni indeks, da znesek razdelite na 18 delov, saj toliko v povprečju trajajo finančne krize. To pomeni, da vsak mesec v nadaljnjih 18 mesecih postopoma investirate po 5.500 evrov.

 

 

 

So delnice precenjene?

Ni dovolj, da sprejemamo naložbene odločitve na podlagi tega, kdo sedi v Beli hiši, temveč morajo vlagatelji spremljati tudi ključne kazalnike, kot so večkratnik dobička (P/E), večkratnik knjigovodske vrednosti (P/B) ali večkratnik kosmatega denarnega toka (EV/EBITDA). "Visoke cene delnic ne pomenijo vedno precenjenosti. Če imajo podjetja zdrave temelje, rastoče prihodke, prodajo ali dobiček, se lahko vrednosti njihovih delnic še naprej krepi," pravi borznik.

Če pogledamo dolgoročno razmerje med ceno in dobičkom na delnico (P/E) indeksa S&P 500, se to giblje okoli 18-kratnika, včeraj pa je znašal 25-kratnik. To kaže, da je trg kljub vsemu nekoliko pregret. 

Kaj narediti v takšnem okolju, ko v nas rezgeta bik in strah pred zamujenim? Če je vaš cilj, da zaščitite premoženje pred povišano inflacijo, sta razpršitev portfelja in dolgoročni pogled ključna, se strinjajo sogovorniki.

"Čeprav je kapitalski trg kratkoročno volatilen, zgodovinski podatki kažejo, da so delnice dolgoročno najdonosnejša oblika naložb. Če so investicijski cilji dolgoročni, tudi trenutne ravni ne bi smele odvrniti vlagateljev," razmišlja Majkić.

Glede na to, da so skladi, ki kotirajo na borzi (ETF) vse bolj med malimi vlagatelji priljubljeni, pa tudi to pomeni, da je vse več razumevanja o pomembnosti razpršenih naložb, dodaja Hrvoje Japunčić, finančni analitik iz Hrvaške. "Vlaganje v več različnih naložbenih razredov zaščiti vlagatelja pred nenadnimi padci na trgu," še dodaja.

 

Psihologija vlaganja: Kaj je v ozadju impulzivnih nakupov Strah pred zamujenim (FOMO) pri posameznikih sproži vrsto psiholoških mehanizmov, ki vodijo k impulzivnemu vlaganju, opozarja psihologinja Mateja Videčnik. Gre za zapleten preplet psiholoških dejavnikov, ki temeljijo na čustvih, percepciji tveganja in socialnih vplivih. Na prvem mestu je naš notranji strah, da bi zamudili priložnost za ustvarjenje dobička, ki ga že dosegajo drugi. Ker smo družabna bitja, se nenehno primerjamo z drugimi. In če drugi govorijo o velikih donosih, se poveča naša notranja potreba, da bi se tudi sami vključili in dokazali svojo sposobnost uspeha, pojasnjuje psihologinja.   Visoke borzne vrednosti pogosto ustvarjajo iluzijo, da je trg stabilen ali celo predvidljiv. Posamezniki lahko precenijo svojo sposobnost predvidevanja trendov in podcenijo tveganja, opozarja Videčnik. Ko trg dosega visoke vrednosti, ljudje pogosto iščejo informacije, ki potrjujejo njihov optimizem (denimo analize, ki napovedujejo nadaljnjo rast). To pa lahko vodi do pretirano iracionalnih odločitev. "Na koncu je pomembno še to, da ljudje v negotovih situacijah pogosto sledijo množici oziroma aktivnostim, ki so jih drugi že naredili. Tako čreda ustvari navidezno varnost, čeprav so tveganja realno še vedno prisotna," še zaključuje.

 

Se bodo borze še krepile?

"Za zdaj so to le kratkoročni odzivi in je težko reči, v kakšnem trendu bomo ostali dolgoročno, saj je tveganje nadaljnje rasti državnega dolga v ZDA in večjega trgovinskega primanjkljaja, kar bi lahko spodbudilo Fed k ponovnemu zvišanju obrestnih mer," sklene Pavlović. 

Trgi so občutljivi na nepričakovane dogodke, kar lahko povzroči tudi popravek cen navzdol pred koncem leta, opozarja Majkić: "Težko je natančno napovedati, vendar obstaja možnost, da bo rast trajala do konca leta, če se trenutni trendi nadaljujejo, čeprav bo verjetno naraščala volatilnost." 

"Ne pričakujem nadaljnje visoko intenzivne in/ali močne rasti", je povedal Japunčić. Čeprav se bodo vlagatelji v S&P 500 ob koncu leta kljub morebitni odsotnosti pretirane rasti vseeno lahko veselili rezultatov, saj je dosedanji trend že večkrat presegel večletno povprečje.

Dolgoročni vlagatelj: Ne zanima me!  

Kako lahko vplivajo na borzo volitve v ZDA, odločitev ameriške centralne banke ali dosedanji rekordni na borzi? "Ne vem, niti me ne zanima," pa odgovarja Vladimir Pavlović, generalni partner v Omorika Ventures, ki ob tem poudarja, da je sam "dolgoročni vlagatelj, ki vlaga v delnice na ameriški borzi".  

Ob tem trdi, da je treba vstop na borzo, četudi v rekordnih časih, obravnavati drugače. "Vsakič, ko vložite v delnice na borzi, tega denarja niste zapravili, četudi lahko vrednosti delnic kratkoročno upadejo, ste pač kratkoročno izgubili le del tistega, kar vam bo dolgoročno prineslo dobiček," razmišlja Pavlović.

Na borzo ne vstopamo na kratek rok, temveč je vedno treba gledati dolgoročno, torej za obdobje največ pet let vnaprej, takrat pa bo v Beli hiši novi predsednik.  

Pri prisanju pomagal Branislav Urošević ‒ Bloomberg Adria.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar