Koktajl težav za Evropo: Kje so priložnosti za vlagatelje?

Evropske borze se trenutno soočajo z izzivi, ki jih prinašajo negotove gospodarske in politične razmere. Nabralo se je veliko težav in zmešal se je zanimiv koktajl, ki lahko vlagatelje ali udari po žepu ali pa jih nagradi. Na katere panoge se ta hip splača staviti v Evropi?

Čeprav so evropske borze letos obarvane zeleno in vlagateljem prinašajo enomestne donosnosti, pa je zaostanek za ameriškimi indeksi precejšen tako na kratek kot na dolgi rok. Ameriški indeks S&P 500 je samo letos ustvaril 25-odstotno donosnost, tehnološki indeks Nasdaq 28-odstotno. Na tej strani Atlantika pa je 50 evropskih delnic, zbranih v indeksu EuroStoxx 50, ustvarilo sedemodstotno donosnost. 

Čeprav se Nemčija spopada s številnimi izzivi, pa nemški indeks DAX, v katerem je 40 delnic, prinaša letos vlagateljem 15-odstotno donosnost.

Ko pogledamo iz daljše perspektive, denimo petletnega obdobja, pa je razlika več kot očitna. Zaostanek je precejšen. Poenostavimo: če ste vložili 100 evrov v S&P 500, se vam je ta znesek v petih letih obrestoval na 200 evrov. Če ste stavili na nemški DAX 40, pa ste iz stotaka naredili 147 evrov, stava na EuroStoxx50 vam je prinesla le 133 evrov (donosnost na podlagi evrskih vrednosti).  

 

Kako se je zmešal koktajl

Preverimo, kaj se je dogajalo v Evropi in kako se je zmešal koktajl, ki danes prinaša vlagateljem na evropske borze vrtoglave skrbi.   

Kriza v Nemčiji. Nemčijo že dolgo naslavljamo z bolnikom Evrope, prej pa z motorjem evropskega gospodarstva. Trenutno so pod pritiskom zaradi upočasnitve gospodarske rasti in političnih trenj, kjer se vse bolj omenjajo tudi predčasne volitve. Politična kriza je odsev vseh teh težav, ki so se nakopičile, saj je izstop iz koalicije bolj tržno naravnane stranke FDP neposredno povezan z nestrinjanjem s predlaganimi gospodarskimi rešitvami bolj levih SPD in Zelenih, dodaja Rok Brezigar iz NLB Skladov.

Slabi kazalniki proizvodnje in skromna potrošnja pomenita težavi za nemška podjetja, kar lahko vpliva na evropske trge, poudarja Tomaž Arih iz Infond Skladov. Spomnimo, da je konkurenčnost nemškega gospodarstva dolga leta temeljilo na nizkih cenah energije iz Rusije, poceni delovni sili iz vzhodne Evrope in rasti izvoza na Kitajsko. Vendar so v zadnjih letih zaradi covida, spremenjene geopolitične situacije v luči ruske invazije na Ukrajino ter krepitve konkurence iz Kitajske te prednosti izginile. Dodatno, nemško gospodarstvo obremenjuje močna regulacija, visoki stroški tako imenovanega zelenega prehoda in pritiski močnih sindikatov, našteva Brezigar.

 

 

Trump. V kokalj težav se je zdaj vmešal še Donald Trump, novi predsednik ZDA. Trumpov veliki politični povratek nakazuje, da bi lahko prišlo do povečanja protekcionistične gospodarske politike z uvedbo tarif na evropske izdelke, kar bi lahko poslabšalo trgovinske odnose med ZDA in EU. Še najbolj bo to čutila prav Nemčija, saj so ZDA poleg Kitajske njihov največji trgovinski partner, dodaja Brezigar.

Za evropska podjetja, ki poslujejo na ameriškem trgu, bi to pomenilo dodatne ovire in manjšo konkurenčnost. Nestabilnost se kaže tudi na valutnih trgih, saj je vrednost evra proti dolarju močno padla, kar pomeni dražji uvoz za EU in povečuje inflacijske pritiske, izpostavlja Arih.

Kitajska. Pomemben dejavnik tveganja za evropske borze ostaja Kitajska, kjer prav tako zaradi omenjanja kar 60 odstotkov tarife naraščajo trgovinske napetosti. Zaradi odvisnosti evropskih podjetij od kitajskih surovin in izdelkov je naraščanje stroškov na Kitajskem povzročilo dodatne pritiske na evropske izvoznike, opozarja Arih.

Težave na enem koncu čutijo tudi na drugem. Globalna industrija je močno soodvisna, kar pomeni, da lahko uvedba novih tarif povzroči vsaj začasne motnje, katerih posledice bi sčasoma verjetno povzročile oziroma vodile v stabilizacijo, dodaja Lojze Kozole iz Ilirike. Primer tega je avtomobilska industrija, kjer imajo evropski proizvajalci svoje tovarne v ZDA, kar jim omogoča boljši dostop do ameriškega trga, nižje logistične stroške in prilagoditev lokalnim potrebam. Prav tako imajo nekateri ameriški proizvajalci avtomobilov, na primer Tesla, proizvodne obrate v Evropi. Zaradi teh povezav se dvig tarif v takšnem sektorju težje uveljavi v polni meri.

"Trenutna politična kriza v Nemčiji srednjeročno lahko izkazala celo za pozitivno," išče Brezigar svetle točke trenutne situacije, a hitro doda, "ampak le, če bo vodila do oblikovanja bolj tržno usmerjene koalicije, ki se bo sposobna bolje prilagoditi trenutnim kompleksnim geopolitičnim razmeram."

Evropski koktajl prinaša več nihajnosti

Politična in gospodarska kriza v Nemčiji trenutno le omejeno vpliva na večino podjetij v nemškem indeksu DAX 40 in nemška trgovinska bilanca ostaja močna, kar se odraža tudi v rasti indeksa, poudarja analitik Lojze Kozole iz Ilirike.

Hiter pregled tudi pokaže, da je bilo letos v indeksu 40 delnic le 13 izgubarskih delnic, večina iz avtomobilske panoge, kot so Volkswagen, Porsche in Continental pa Deutsche Post. Med zmagovalci pa prednjači obrambna in letalska panoga, kot sta denimo Rheinmetall in MTU Aero Engines. 

Glede trgovinskih napetosti s Kitajsko in ponovne izvolitve Trumpa, ki bo z deregulacijo spodbujal pozitivne spremembe v ameriškem gospodarstvu, lahko vlagatelji pričakujejo tudi občasno večjo nihajnost zaradi možnosti uvedbe novih tarif v določenih sektorjih, predvsem za zaščito domačih proizvajalcev, kot so avtomobilisti in industrija, se strinjajo sogovorniki. "Gotovo je, da se Trump vrača, negotovo pa, kaj bo storil," še pristavi Arih.

Kam torej z denarjem?  

Glede na gospodarske težave Evrope, povezane z višjimi cenami energije in večjo konkurenco iz Kitajske, je za vlagatelja v evropske delnice smiselno, da je manj izpostavljen proizvodnim podjetjem in se bolj osredotoča na evropske multinacionalne družbe, ki imajo velik del proizvodnje in prodaje v tujini, zaradi česar so bolj odporne na težave doma, svetuje Rok Brezigar.

Privlačne so tudi družbe evropske obrambne industrije, saj bodo evropske države, glede na pretekle izkušnje s Trumpom, najverjetneje prisiljene povečati svoje izdatke za obrambo, dodaja.

V času gospodarskega ohlajanja se je tudi smiselno nekoliko bolj izpostaviti sektorjem, katerih poslovanje je manj odvisno od gospodarskega cikla, kot so farmacija, zdravstvena nega ali potrošniške storitve.

 

Bodo nemške težave tudi naše? Medtem ko iz nemške avtomobilske industrije skorajda na dnevni ravni poročamo o slabih poslovnih številkah in novih dobaviteljih, ki odpuščajo, zapirajo tovarne in se prestrukturirajo, slovenska industrija nove priložnosti in načine, da bi se diverzificirala. Kako se nemško dogajanje preliva v Slovenijo in kaj naj stori slovenska industrija? Po besedah predsednice nemško-slovenske gospodarske zbornice Dagmar von Bohnstein v TV-oddaji Zoom In se industrija prestrukturira, kar je bilo do neke mere pričakovano, a tega ni bilo mogoče preprečiti. "Imamo dve pomembni temi, ki vplivata na industrijo: globalne konflikte, ki vplivajo na cene energentov in podnebne spremembe," je pojasnila in dodala, da je Kitajska istočasno tako konkurenca kot velik ciljni trg. Medtem ko se nemški poslovni model prestrukturira, Kitajski proizvajalci rastejo. Pri njih se je slovenska politika z njo pa industrija dobro zapisala z nedavnim nasprotovanjem dodatnim carinam v Bruslju. Kot je pojasnila Natalija Stošicki, direktorica GZS za investicije in internacionalizacijo, je na Kitajskem, kjer se na mednarodnem sejmu uvoznikov trenutno predstavlja 37 podjetij, veliko zanimanja za slovensko industrijo. "Kitajski trg je zanimiv, velik, pa tudi zahteven," je poudarila in dodala, da je lahko pomemben za diverzifikacijo slovenskih dobaviteljev. Prav diverzifikacijo pa je poudaril tudi državni sekretar z ministrstva za gospodarstvo Matevž Frangež, ki je pojasnil, da bo Slovenija morala premisliti o tem, kam se lahko slovenska industrija vključuje tudi v prihodnje. Kot je še poudaril, starih dobrih časov ne bo nazaj in "tradicionalni proizvajalci so pod pritiskom, da kopirajo poslovni model Tesle ali kitajskih proizvajalcev z bistveno vitkejšo proizvodnjo".