Komentar: Vroče delnice in kripto na rekordu! Kdaj bo počil balon?

Vstopili smo v območje ekstremnega pohlepa, kaže indeks strahu in pohlepa, ki meri razpoloženje vlagateljev na borzi in ga redno objavlja ameriški CNN. Indeks se izračuna na podlagi sedmih različnih kazalnikov, pet od teh pa je trenutno v območju ekstremnega pohlepa. Gre za kazalnike, ki vsak na svoj način merijo, kako se vlagatelji obnašajo na borzi.

"Dogajanje na borzi je manično-depresivno," je nekoč povzel starosta dolgoročnega investiranja Warren Buffett. Vlagatelji se trenutno na dogajanje na borzi odzivajo predvsem čustveno, posledično je kazalnik pohlepa in strahu precej bolj živahen. Rekordne ravni beležijo praktično vsi naložbeni razredi. Je takšno stanje sploh vzdržno? Koliko časa bodo padali rekordi na rekorde?

Ko se borza preseli na "ulice" je čas, da se vprašamo, kdaj bo prišlo do zloma oziroma streznitve? Trenutno smo v območju, ki ga nekateri poimenujejo tudi območje "striženja ovac". Koliko ljudi vam je denimo v zadnjih mesecih omenilo borzo, kripovalute, nepremičnine? Koliko "poznavalcev" trga je prišlo z rekordi na naš "feed" aplikacij, ki poganjajo družbena omrežja? Kot zanimivost, beseda "feed" pomeni krmiti ali pitati. Torej nas družbena omrežja "krmijo ali pitajo" z informacijami, algoritmi pa poskrbijo, da dobimo tisto, kar nas najbolj zanima.

Delnice, bitcoin, zlato – vse je na rekordnih ravneh!

Ameriška delniška indeksa S&P 500 in Nasdaq sta rekordno visoko, prav tako nemški Dax, pa japonski Nikkei 225. Zadnji je denimo celo rahlo presegel vrh iz leta 1989. Cena zlata je pri 2.082 dolarjih za 31,1-gramsko unčo na rekordu. Cena bitcoina pri 62 tisoč dolarjih se približuje rekordu iz leta 2021, ko je bil 69 tisoč dolarjev za bitcoin. Donosnosti do dospetja, ki so vračunane v tečaje na obvezniškem trgu za recimo 10-letne državne obveznice, niso na zgodovinskih rekordih, so pa na ravneh, ki jih nismo bili vajeni vse od leta 2008, ko se je razplamtela zadnja gospodarsko-finančna kriza. Denimo zahtevna donosnost za 10-letno ameriško obveznico je ta hip 4,18-odstotna, pri čemer se je v zadnjem četrtletju lani dotaknila petih odstotkov.

Slovenska borza: Kdo ali kaj "pumpa" tečaje?

Rastejo tudi tečaji slovenskih borznih bluechipov, vendar pa indeks SBITOP, v katerem je devet delnic, še ni na zgodovinskem rekordu, do slednjega, ki je bil dosežen v domačem borznem balonu tik pred zlomom leta 2007, mu manjka okroglih 50 odstotkov. Ne glede na to pa je vrednost indeksa v prvem četrtletju letos dosegla raven, ki je nismo videli vse od leta 2008, torej lahko sklenemo, da je tudi SBITOP na 26-letnem rekordu. Faktorjev za to je več, vendar med njimi imajo svoj prostor tudi mediji, ki so ponovno odkrili domači finančni trg, pri čemer lahko preberemo tudi klice po nakupu posameznih delnic.

Primer NLB, borzna zvezda domačega trga

NLB je objavila odlične poslovne rezultate, ki jih je ustvarila tudi po zaslugi trenutne politike evropske centralne banke (ECB), ki je v zadnjem letu privedla do tega, da banka danes na presežna likvidna sredstva pri ECB prejema štiri odstotke, prav tako pa se je na omenjeno raven premaknila medbančna obrestna mera EURIBOR, ki je osnova za večino posojil, ki jih z dodatnim pribitkom komitentom podeljuje banka.

Kar ni toliko široko razširjeno, pa je dejstvo, da so vir za financiranje omenjenih posojil in plasmajev pri EBC pravzaprav vloge na vpogled, na katere se ne plačuje prav nobenih obrestni. Ravno obratno, komitenti NLB plačujejo celo nadomestilo za vodenje računa. Omenjene vloge na vpogled pomenijo kar 90 odstotkov vseh vlog NLB v Sloveniji in 77 odstotkov v tujini in so skupaj konec lanskega leta znašale 17,5 milijarde evrov.

V okolju, kjer od komitentov, bodisi zaradi finančne nepismenosti ali lenobe, brez obresti prejmeš na razpolago 17,5 milijarde evrov vlog in jih lahko plasiraš po štiri odstotke pri ECB ali z dodatnim pribitkom na trgu, ni izjemno težko ustvariti 833,3 milijona evrov čistih obrestnih prihodkov, ki so pognali čisti dobiček banke na rekord.

Delnica NLB je dosegla vrh 23. februarja pri 114,5 evra za delnico ravno na dan po objavi rezultatov za leto 2023, ko so nekateri mediji pisali o NLB kot zamujenih nakupnih priložnosti. Tisti, ki je kupoval delnico pod vtisom pozitivnih javnih objav in čestitk, ki so deževale na družbenih omrežjih, je do danes zaenkrat zabeležil 12-odstotno zmanjšanje tržne vrednosti svoje naložbe. V petek se je trgovanje zaključilo pri 100 evrih za delnico.

Številni analitiki so sicer precej optimistični za delnico NLB in v prihodnjih 12 mesecih napovedujejo razpon cene med 100 do celo 177 evrov za delnico. Glede na to, da se politika ECB vsaj letos še ne bo obrnila na glavo in da trenutno večina ne vidi gospodarskih težav na trgih, kjer deluje Skupina NLB, se lahko pozitivni zagon zagotovo tudi nadaljuje. Na drugi strani pa bodo zlasti večji mednarodni vlagatelji, ki trgujejo z delnico NLB v Londonu, v prihodnosti bolj pozorni na tveganja in ti lahko zelo hitro pobegnejo, če se predvsem gospodarska situacija poslabša.  

 

Živahno borzno dogajanje, tudi z ljudskimi obveznicami

Ne glede na to lahko sklenimo, da je bilo dogajanje na Ljubljanski borzi precej bolj živahno. V mesecu dni je bilo za kar 40,5 milijona evrov prometa. Več kot polovico k temu prometu sta prispevali delnici Krke in NLB; Krka s 13,8 milijona in NLB s 13,65 milijona evrov prometa.

Oživelo pa je tudi trgovanje z dolžniškimi papirji na Ljubljanski borzi. Ta teden je bila namreč na borzo uvrščena ljudska obveznica, ki vlagateljem prinaša letno 3,4- odstotno obrestno mero za obdobje treh let z oznako RS94. Prvi dan kotacije je bilo kar pet poslov za skoraj 205 tisočakov, v celem tednu pa za skoraj 330 tisočakov.

"Prvi trgovalni dan je minil v skladu s pričakovanji," komentira Primož Cencelj, izvršni direktor sektorja za upravljanje premoženja v Modri zavarovalnici. "Vsaj prvi dan je pojem ljudske obveznice upravičil svoj namen. Gre za pojem ljudskosti, malih vlagateljev, manjših lotov in več ljudi," pravi Cencelj. A ne pričakuje, da bo takšen obseg trgovanja trajal dlje časa.

Je še prostor za rast?

Zadnje čase se pogosto pojavljajo vprašanja, ali smo v balonu in koliko je še prostora za napihovanje tega. Pri tem se omenja Veličastnih 7 (Amazon, Apple, Alphabet, Nvidia, Meta, Microsoft, Tesla), ki so motor rasti ameriških glavnih indeksov, kot sta S&P 500 in Nasdaq. Ta hip je razmerje med ceno na delnico in dobičkom podjetja na delnico (price-to-earnings) veličastnih sedem 45-kratnik dobička, medtem ko je bilo to razmerje v pikakom balonu tik pred pokom 65-kratnik. Izračun torej pove, da bi morali tečaji v povprečju kotirati 44 odstotkov višje, kot kotirajo danes, da bi bili v podobnih okoliščinah, kot leta 2000.

"Glede na izkušnje smo trenutno nekje na 6. stopnji od desetih, pri čemer je 10. vrh balon," je ocenil upravljavec premoženja David Zorman iz Generali Investments. Mogoče velja dodati, da tudi baloni in zlomi praviloma ne sledijo vnaprej napisanemu scenariju. Dokaz, da smo v fazi napihovanja balona, je že to, da ga opazujemo in merimo, koliko je napihnjen.

 

 

Previdno!

Okolje je razgreto. Pojavili so se številni »poznavalci«, ki prodajajo vroče žemljice. Osvežimo si spomin, kako ukrepati v okolju, ko vsi vse vedo:

- Ne upoštevajte vročih namigov! Ko berete ali poslušate o nekih super naložbah, preden brezglavo skočite v nakup, se vprašajte, zakaj je ta naložba primerna za vaš portfelj na srednji in dolgi rok ter kako se bo obnašala v časih suhih krav?.  

- Uporabljate svojo glavo! Vedete, morate, zakaj kupujete neko naložbo in kdaj boste iz nje izstopili. Če delujte po črednem nagonu, vas bo pastir najprej peljal v nebesa, pa tudi potem v propad.

- Upoštevajte nagnjenost k tveganju. Investiranje na borzo je tvegano, lahko pride do korenitih popravkov cen navzdol, tudi 50-odstotnih. Zavedajte se tega!

- Na borzo vstopate za daljše časovno obdobje. Ne glejte tečajnic vsak dan!

- Sprejmite naložbene odločitve, ki vam ne bodo kratile spanca.