Veličastnih sedem v sedmih nebesih ‒ se napihuje borzni balon?

Naložbeni oddelek wallstreetskega bančnega velikana Goldman Sachs je delnico tehnološkega giganta Nvidia konec februarja razglasil za "najpomembnejšo (delnico) na Zemlji".

Le dan pozneje se je izkazalo, da vsekakor ne gre za pompozno, ampak kaj realno oceno stanja. Sijajni rezultati izdelovalca čipov so namreč v predhodnem tednu pokazali, da je bilo prihodkov v zadnjem četrtletju za 265 odstotkov več kot v istem lanskem obdobju. V denarju je to osupljivih 22,1 milijarde dolarjev, medtem ko je lanskoletni dobiček s 580-odstotnim povečanjem prav tako deklasiral konkurenco.

Pred tem je v zadnjem četrtletju s 14 milijardami dolarjev dobička navdušila Meta pa Amazon s svojimi 10,6 milijarde dolarjev v zadnjem trimesečju, nekoliko manj je sicer navdušila dvoodstotna prihodkovna rast Appla.

Ključno vprašanje je torej na dlani ‒ kako realna je nadaljnja rast delnic cvetobera tehnoloških podjetij, znanih pod psevdonimom veličastnih sedem (Alphabet, Amazon, Apple, Meta, Microsoft, Nvidia in Tesla)? Analitike smo zato vprašali za oceno, ali se morda skupaj z eksplozijo tehnologije umetne inteligence (UI) napihuje borzni balon po vzoru norije pikakom (dotcom)? Bi lahko morebitni pok balona delnic veličastnih sedem svetovno gospodarstvo vrgel s tečajev, tako kot se je to zgodilo po kolapsu ameriškega nepremičninskega trga leta 2008?

 

Rast se bo nadaljevala, možni manjši popravki

Prav to so ne nazadnje spraševali tudi analitiki banke JP Morgan. V primerjavi delnic veličastnih sedem s preostalimi na ameriških delniških trgih so namreč ugotovili, da so te precenjene. Z eno pomembno razliko ‒ njihove skupne valuacije oziroma vrednotenja so kljub temu nižja kot za časa balona pikakom, so zapisali.

Z njihovo ugotovitvijo se strinja tudi analitik borznoposredniške hiše Ilirika Lojze Kozole. Meni, da bi za napihovanje balona moral biti izpolnjen pogoj, da bi se vrednotenja krepila "brez ustrezne podlage v dejanskih rezultatih podjetij". S tem bi bil izpolnjen pogoj, da bi se vlagatelji začeli zavedati "nesorazmerja med vrednostjo in dejanskimi prihodki ter dobičkom podjetij". "Njihovo razmerje P/E [razmerje med ceno delnice podjetja in dobičkom podjetja na delnico] je okoli 40, medtem ko je bil P/E za Nasdaq 100 med balonom pikakom 90," primerja Kozole.

David Zorman iz Generali Investments opozarja na "dolgoročna pričakovanja, ki so praktično najvišja v zgodovini" in so tudi razlog za vzpon cen delnic na obstoječa visoka vrednotenja. Kljub temu pravi, da v primeru "uresničitve napovedi" trenutne cene delnic "niso drage". Pa tudi če se napovedi ne uresničijo, pravi, bo cena delnic temu primerno padla.

Verodostojnost napovedi je utemeljena na revoluciji UI. "Smo sredi tehnološke revolucije," ocenjuje, pri čemer denimo čipe Nvidie naroča "ves svet". Pri tem poudarja sinergijske učinke oplajajoče rasti, saj kalifornijsko podjetje "veliko naročil dobi iz podjetij, ki so v skupini veličastnih sedem".

Podatki Bloomberga kažejo, da Alphabet, Meta in Microsoft zavzemajo dobro tretjino naročil proizvodnje Nvidie. Njihov paradni izdelek je grafični procesor H100, čigar prodajna cena se je v zadnjem času povzpela na 30 tisoč dolarjev. Pri tem velja omeniti, da je bilo nanj zaradi težav z dobavo treba čakati tudi do 11 mesecev.

Kozole v zvezi s tem ocenjuje, da so omenjena podjetja trenutno v fazi, ko "gradijo infrastrukturo umetne inteligence za prihodnjo uporabo". Tu gre predvsem za storitve v oblaku in generativno UI, katerih temelj so zmogljivi čipi Nvidie. Pri tem analitik opozarja na presežke investicij v primerjavi z dejansko uporabo, saj bi lahko v tem primeru pričakovali tržne korekcije "in morda kakšen nesistemski šok".

Bloomberg

Krepitev konkurence

Pogledali smo tudi, kako trdni so temelji Nvidijinega prevladujočega tržnega položaja, ki poganja silovito rast delniških tečajev in podpira razvoj ostalih podjetij v elitni sedmerici. Medtem ko se tržna kapitalizacija podjetja giblje pri 1,97 bilijona dolarjev, ta s svojimi grafičnimi procesorji zalaga kar 70 odstotkov trga UI. Vseeno pa analitsko podjetje Trendforce opozarja na tri izzive, ki bi v prihodnje morebiti omejili prevladujoč položaj in posledično rast Nvidie.

 

Na prvem mestu je ameriška prepoved tehnološkega izvoza na Kitajsko, ki je prizadela tudi Nvidio. O posledicah trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko za industrijo čipov smo na straneh Bloomberg Adria poročali včeraj. Kitajski trg je pred uvedbo omejitev izvoza ameriške vrhunske tehnologije jeseni leta 2022 obsegal od 20 do 25 odstotkov prihodkov družbe Nvidia iz podatkovnih centrov, ki so njena najpomembnejša panoga. Pred zaostritvijo je ameriška družba obvladovala kar 90 odstotkov kitajskega trga najnaprednejših čipov za UI, navaja Reuters.

Na drugem mestu tveganj je krepitev trenda lastnega razvoja elektronskih vezij ameriških tehnoloških podjetij, vključno z Googlom, AWS, Microsoftom in Meto. Tretji pa dejstvo, da konkurenčni Samsung in AMD s svojo agresivno cenovno politiko ponujata čipe primerljivih zmogljivosti za 60 do 70 odstotkov cene izdelkov Nvidie.

Trendforce napoveduje, da se bo za novo serijo AMD-jevih grafičnih procesorjev MI300, ki so zmogljivejši od Nvidijinega H100, letos denimo odločil Microsoft. Res pa je, da je Nvidia za drugo četrtletje že napovedala predstavitev nove generacije grafičnih procesorjev H200. Ob tem družba ne pojasnjuje, ali ji je uspelo rešiti obstoječe težave z dobavo.

Na šesti stopnji

Čeprav je vprašanje, ali smo sredi balona napihovanja vrednosti delnic omenjenih podjetij, nehvaležno, pa Zorman ocenjuje, da so "nekatere delnice trenutno vseeno pregrete". Dodaja, da bodo podjetja iz omenjene skupine "težko dosegla pričakovanja", po drugi plati pa meni, da se lahko cene delnic povzpnejo "še višje".

Za koliko? "Glede na moje izkušnje smo trenutno nekje na 6. od 10 stopenj napihovanja balona," napoveduje. Oceno podkrepi z opažanjem, da je prostega denarja še "ogromno, če se bo začel prelivati v delniške naložbe, pa bodo rasle delnice prav iz omenjene skupine, saj na trg ogromno denarja prihaja prek skladov ETF."

Brez bojazni

Kaj pa vzporednice z nepremičninsko krizo ob koncu prvega desetletja 2000, ki je bistveno prerasla panožne okvire in napredovala v globalno gospodarsko krizo? Kozole meni, da je bojazen odveč. Razlog je ta, pojasnjuje, da informacijsko-tehnološki sektor (IKT) "ni tako sistemski kot nepremičninski sektor".

Razliko pojasnjuje s tem, da se nepremičninski sektor v veliki meri financira s pomočjo dolga, IKT pa z lastniškim kapitalom. Pri prvem so ključne finančne institucije, "ki so močno izpostavljene hipotekarnim posojilom" in zaradi česar se tveganje razširi na celoten finančni sistem, "kar lahko sproži kreditni krč in druge resne posledice za gospodarstvo," pravi. V drugem primeru pa tveganje prevzamejo vlagatelji, pojasnjuje razliko.

Poudarja, da podjetja v skupini veličastnih sedem razpolagajo z "velikimi denarnimi rezervami in majhno zadolženostjo". "Razmerje neto dolga do EBITDA ob koncu preteklega leta je bilo v povprečju minus 0,26," sklene.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar