NLB lani z rekordnim dobičkom, delničarjem 11 evrov dividende

Skupina NLB je lani izpolnila napovedi in presegla milijardo evrov čistih prihodkov. Ti so znašali 1.093,3 milijona evrov in so bili 37 odstotkov višji kot v 2022. Največ so k rasti prihodkov prispevali neto obrestni prihodki, ki so lani znašali 833,3 milijona evrov in so zabeležili 65-odstotno rast na letni ravni. Ob tem so ustvarili 550,7 milijonov evrov dobička po obdavčitvi, kar je skoraj za četrtino več. To pa je razlog za znatno povišanje izplačila dividend.

Za izplačilo dividend v letu 2024 namerava banka nameniti 40-odstotno izplačilo dobička preteklega leta ponovno v dveh tranšah. To pomeni 220 milijonov evrov, kar skupno znaša 11 evrov na delnico oziroma 100-odstotno povišanje v primerjavi s prejšnjim letom. "Republika Slovenija bo v vlogi največje delničarke v proračun predvidoma prejela 55 milijonov evrov," so izračunali.

Takšno izplačilo kapitala delničarjem po njihovih navedbah ne bo presežno zmanjšalo sposobnosti banke za načrtovano organsko rast oziroma rast preko nadaljnjih obvladljivih prevzemov in združitev, hkrati pa se bo banka tako izognila tudi pretiranemu kopičenju kapitala.

"Napovedana dividenda presega soglasje in naša pričakovanja – pomeni 10,6-odstotni dividendni donos, cena delnice bo verjetno še naraščala," ocenjuje analitik Vladan Pavlović iz Ipopema Securities. Rezultati so po njegovem mnenju bolj/manj v skladu s splošnimi tržnimi pričakovanji, razen v primeru čistega dobička, ki je veliko večji zaradi davčne obravnave.

Dobre rezultate so pričakovali tudi delničarji, vrednost delnice je samo v današnjem trgovanju pridobila 2,5 odstotka in je trenutno okrog 105 evrov. "Kljub nedavnemu porastu cene delnic te ostajajo atraktivne v luči pričakovanega poslovanja v letih 2024 in 2025," ocenjuje Lojze Kozole, analitik borznoposredniške Ilirike.

Na letni ravni je rezultat pred oslabitvami in rezervacijami znašal 591,4 milijona evrov, kar je 75 odstotkov več kot leto prej. Zaradi znatno zvišanih pričakovanj glede dobička za obdobje naslednjih petih let (od 2024 dalje) in višje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb pri nas (nominalna stopnja se je zvišala z 19 na 22 odstotkov) je banka povečala pripoznani del terjatev za odloženi davek za 61,9 milijona evrov. Nepripoznane terjatve za odloženi davek znašajo 127,7 milijona evrov.

Dodatno je v NLB Skupini pripoznana obveznost za odloženi davek za davčni odtegljaj od dividend, ki naj bi bile predvidoma izplačane v predvidljivi prihodnosti v višini 9,6 milijona evrov. Efektivna davčna stopnja NLB, brez upoštevanja prevrednotenja odloženih terjatev za davek, neobdavčljivih dividend in neobdavčenih sprostitev oslabitev kapitalskih naložb, znaša na ravni skupine 12  odstotkov.

Prevladujejo stanovanjska posojila in fiksna obrestna mera

"Kreditna aktivnost v letu 2023 je bila zmerna, vendar stabilna," pravijo na NLB. Lani je v primerjavi s preteklim letom zabeležila rast bruto kreditov strankam v višini oprijemljivih 666,2 milijona evrov ali pet odstotkov. K rasti so v večji meri prispevali krediti prebivalstvu (491,9 milijona evrov ali sedem odstotkov), skromnih 92,1 milijona evrov (odstotek) segment podjetij in 82,3 milijona evrov krediti državi.

"Kreditni portfelj je ostal dobro razpršen in v nobeni panogi ali segmentu komitentov ni bilo visoke koncentracije," poudarjajo. V portfelju prebivalstva še vedno prevladuje obseg stanovanjskih posojil in ostaja v središču pozornosti. Z vidika obrestne mere se je za skoraj 66 odstotkov kreditnega portfelja uporabljala fiksna obrestna mera, za preostali del portfelja pa večinoma Euribor kot referenčna mera. Večina kreditnega portfelja (82 odstotkov) je denominirana v evrih, medtem ko preostali del izhaja iz lokalnih valut bančnih članic skupine. 

V strukturi financiranja še naprej prevladujejo depoziti komitentov, ki predstavljajo 80 odstotkov bilance stanja. "Prevladovale so vloge na vpogled, vendar se je zaradi višjih obrestnih mer in privlačne ponudbe za vezane vloge delež vezanih vlog leta 2023 povečal za tri odstotne točke in tako konec leta znašal 16 odstotkov, medtem ko je bil konec leta 2022 pri 13 odstotkih," navajajo. Večino depozitov strank je prispevalo prebivalstvo (70 odstotkov, enako kot konec leta 2022). 

Obrestna marža poskočila na 3,5 odstotka

Stroški financiranja so rasli počasneje kot obrestne mere sredstev in kot posledica se je letna neto obrestna marža skupine izboljšala za 1,21 odstotne točke na 3,5 odstotka v letu 2023. Letna marža operativnega poslovanja je dosegla 4,75 odstotka, zrasla je za 1,19 odstotne točke v primerjavi z enakim obdobjem lani, predvsem zaradi rasti neto obrestnih prihodkov.

Posledica izboljšane finančne uspešnosti je ROE po davkih pri 21 odstotkov, kar je za 8,8 odstotne točke več v primerjavi z enakim obdobjem lani (v primerjavi z 12,2 odstotka leta 2022 brez vključitve negativnega dobrega imena).

Stroški še naprej rastejo

Skupni stroški so lani znašali 501,9 milijona evrov, s čimer so bili za devet odstotkov višji kot leto poprej. Na to je po njihovih besedah vplivalo več dejavnikov, in sicer splošna inflacijska gibanja v regiji, vlaganja v tehnološke izboljšave v skupini, širitev lizinške dejavnosti in dejavnosti upravljanja sredstev, intenziven proces integracije v Sloveniji (9,2 milijona evrov stroškov integracije v letu 2023) in stroški, povezani z nakupom družbe.

Povečanje stroškov je bilo zaznati v vseh bankah skupine, na kar je vplivalo predvsem zvišanje stroškov zaposlenih za 24,5 milijona evrov  in povečanje drugih splošnih in administrativnih stroškov za 15,2 milijona evrov. 

Višja skupna kapitalska ustreznost izhaja iz večjega obsega kapitala (302,8 milijona evrov na letni ravni), kar je kompenziralo povečanje tveganju prilagojene aktive (684,1 milijona evrov na letni ravni). Skupina je povečala svoj kapital z delno vključitvijo dobička iz leta 2023 (327,4 milijona evrov). 

Napoved za 2024 pripravljena ob predpostavki nižjih obrestnih mer

"Napoved za leto 2024 vključuje razumno mero previdnosti, ki je najbolj opazna pri še zmeraj prevladujočem tržnem mnenju, da bodo obrestne mere do konca leta 2024 nižje za približno 150 bazičnih točk," poudarjajo pri NLB. Kljub tej predpostavki pričakujejo, da bodo redni prihodki presegli 1.100 milijonov evrov.

Delež stroškov v čistih prihodkih (CIR) naj bi ostal pod 50 odstoktov, kar je po njihovih navedbah jasen pokazatelj pričakovanj, da bo stroškovna inflacija razumno omejena. Rast posojil naj bi bila v višini srednje enomestne številke.

Napovedi za leto 2025 (tj. napovedi za srednjeročne cilje v zadnjem letu trenutnega strateškega obdobja) bodo predstavljene 9. maja 2024 na prihajajočem Dnevu vlagateljev NLB. Predvidena stopnja izplačila dobička v letu 2025 iz dobička za leto 2024 presega 40 odstotkov, ob tem pa NLB Skupina še zmeraj ohranja sposobnost za prevzeme in združitve v višini do 4 milijarde tveganju prilagojene aktive.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar